Wednesday, October 10th, 2007
Dunaj | 10.10.2007 | STA
| Primer izgona družine kosovskih Albancev iz Avstrije še ne bo kmalu dobil epiloga. |
|
15-letna deklica albanske družine se je že vrnila domov (Foto: Reuters) Potem ko je proti ukrepu v torek protestiralo več tisoč ljudi in ko je 15-letna deklica družine Zogaj Arigona pobegnila ter zagrozila s samomorom, če njeni družini ne bodo dovolili vrnitve, je danes avstrijski parlament razpravljal celo o nezaupnici notranjemu ministru Güntherju Platterju, ki je odredil izgon. Parlament Platterjeve interpelacije s strani Zelenih sicer ni potrdil, deklica pa se je prav tako že vrnila domov. V središču Dunaja se je sinoči na protestih po podatkih nekaterih tiskovnih agencij zbralo blizu 5500 protestnikov, med njimi tudi člani opozicijskih Zelenih. Protestniki so med drugim zahtevali tudi konec vseh tovrstnih izgonov in vrnitev že izgnanih družin.Avstrijska vlada in še posebej minister Platter sta se zaradi izgona družine Zogaj, ki je v Avstriji živela več kot pet let, znašla pod plazom kritik tako vladajočih socialdemokratov (SPÖ) kot opozicije.Z deklico naj bi bilo vse v redu, dekličina mati, ki je tudi v Avstriji, pa naj bi bila zaradi živčnega zloma v bolnišnici. O primeru bo sicer najverjetneje odločalo tudi ustavno sodišče. |
Posted in 24ur.com, Migracije, Svet | No Comments »
Wednesday, October 10th, 2007
Ljubljana | 10.10.2007 | STA
| Predstavniki narodov nekdanje SFRJ želijo dobiti status manjšine v Sloveniji. |
|
Narodi in narodnosti razpadele SFRJ predstavljajo več kot enajst odstotkov celotnega prebivalstva Slovenije. (Foto: Dare Čekeliš) Ilija Dimitrievski, predsednik Zveze zvez kulturnih društev konstitutivnih narodov in narodnosti razpadle SFRJ je opozoril na obstoj populacije, ki predstavlja več kot enajst odstotkov celotnega prebivalstva Slovenije, vendar nima statusa manjšine.
Želimo ohraniti lastno narodnostno identiteto, se integrirati v slovensko družbo in ne preprosto asimilirati, je kratko opisal cilje predsednik zveze.
Kot je pojasnil Dimitrievski, so se v zvezi zvez kulturnih društev oziroma koordinaciji, ki deluje že štiri leta in zastopa 64 kulturnih društev, z namenom uresničevanja temeljnih manjšinskih interesov povezali Albanci, Bošnjaki, Hrvati, Makedonci in Srbi, živeči v Sloveniji. Prvi javni nastop v slovenskem okolju ter hkrati pred predstavniki Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti so imeli v Ljubljani oktobra 2003, ko so osnovni skupni programski dokument z naslovom javna pobuda na okrogli mizi tudi prebrali.“Nastali smo, da bi opozorili slovensko javnost in posebej ustrezne državne institucije na populacijo v Sloveniji, kateri ni priznan kolektivni narodnostni status. Ob tem se počutimo diskriminirane do ustavno priznanih narodnosti Italijanov in Madžarov ter Romov, ki imajo urejen ta status,” je dejal Dimitrievski in dodal, da bi morali biti v slovenski ustavi poimensko navedeni tudi pripadniki drugih narodov, ki živijo v Sloveniji.“Najprej želimo dostop do medijev, uvedbo maternega jezika kot izbirnega predmeta v šolah in večjo vključitev na kulturnem področju,” je rekel predsednik Bošnjaške kulturne zveze Hasan Bačić, ki meni, da je prvi predpogoj za uresničitev in ureditev statusa omenjenih narodnosti v Sloveniji “politična volja”. Sicer pa se Bošnjaki, Hrvati in Srbi ne počutimo kot priseljenci v Sloveniji, saj skupaj v bivših skupnih državah živimo več kot 150 let, je še poudaril.
|
Posted in 24ur.com, Migracije, Črna kronika | No Comments »
