Hervardi Informacijski Center

 Ljubljana | 11.10.2007 | STA / S.T.

Je bil policijski nadzor Strojanovih v skladu z zakoni? (Foto: Kanal A) Parlamentarna komisija za nadzor nad obveščevalnimi službami, ki jo vodi poslanec Pavel Gantar (NP) je začela s sejo, na kateri bo obravnavala domnevno nezakonito ravnanju postojnskih policistov v primeru romske družine Strojan. Po tem, ko je sedaj že nekdanji ombudsman Matjaž Hanžek januarja opozoril, da je policija tajno spremljala in nadzorovala romsko družino Strojan, bo komisija o tej tematiki razpravljala že tretjič. Komisija je namreč zahtevala še dokument policije o strateških odločitvah in odgovor strokovne skupine, ali je policija prekoračila pooblastila. Generalni direktor policije Jože Romšek je sicer zavrnil trditve, da je policija uporabljala prikrite policijske ukrepe. Policija je po njegovih besedah opravljala klasična policijska opravila, kot so opazovanje, omejitev gibanja in prepoved dostopa. Protikorupcijska komisija pa je v načelnem mnenju konec marca zapisala, da “podatki in dokumenti nesporno dokazujejo”, da ni šlo za spontano odločanje in ukrepanje, temveč za načrtovane in vodene aktivnosti policije.

Četudi uradni izdelovalci ne bi zahtevali uničenja, blaga ne bi mogli na primer podariti v humanitarne namene

četrtek, 11.10.2007
Tekst: Tatjana Tanackovič

Mele, 11.10.2007

Soboškim policistom uspelo najti tovornjak, ki je imel pod ponjavo naložena dva delovna stroja, ukradena v Italiji

V gneči na parkirišču pri Meleh, streljaj od Gornje Radgone, je soboškim policistom uspelo najti tovornjak z romunsko registrsko tablico, ki je imel pod ponjavo naložena dva delovna stroja (mini bager in kombiniran delovni stroj), ukradena v Italiji. Seveda so policisti oba stroja zasegli. Voznika in sovoznika, oba romunska državljana, so pridržali in ju s kazensko ovadbo pospremili k preiskovalnemu sodniku. To je v minulem letu že druga najdba delovnih strojev, ki so bili ukradeni v Italiji. Ker niso prav poceni, se njihovi lastniki odločajo za namestitev sledilnih naprav, s katerimi se jih lahko izsledi ob morebitni kraji. (bc)

Duisburg, 11.10.2007

Rudi Rus

Minaret na novi džamiji v Duisburgu bo zasenčil zvonik katoliške cerkve - Duhovniki in prebivalstvo so podprli gradnjo

Vprašanje gradnje mošeje ni aktualno samo v Ljubljani, temveč tudi v marsikaterem drugem evropskem mestu. V Kölnu v Nemčiji krščanski demokrati že nekaj let ne dovolijo muslimanom, da bi si zgradili mošejo.

Popolnoma drugače je v samo 60 kilometrov oddaljenem Duisburgu, kjer bodo prihodnje leto muslimani ramadan slavili v največji džamiji v Nemčiji. Minaret bo visok 34 metrov - skoraj toliko kot zvonik bližnje katoliške cerkve. Najzanimivejše pa je, da skoraj nihče v Duisburgu ni oviral tega projekta, ki bo končan spomladi 2008. Mošejo gradijo v delavskem predelu Marxloh, kamor je v času gospodarskega čudeža pred 40 in več leti prišlo več tisoč priseljencev z vseh koncev sveta, tudi iz Slovenije. Danes je od 18.000 prebivalcev Marxloha (ki spominja na ljubljanske Fužine) kar 8000 Turkov. Na nedeljski maši se tam v katoliški cerkvi nabere komaj kakšnih 300 vernikov. Prav nasprotno pa je med svetim mesecem ramadanom nabito polnih okoli deset dvorišč, ki služijo klanjanju Alahu. V Duisburgu so že pred 20 leti načrtovali gradnjo džamije. Zanimivo je, da sta katoliški in protestantski duhovnik iz Marxloha podprla projekt gradnje. “Seveda so nekateri verniki jezni, ker se v njihovem okolišu gradi džamija,” pravi katoliški duhovnik Michael Kemper, ki je tudi velik borec za mir med verami. Kemper meni, da se lahko z dialogom reši veliko stvari in da mora Marxloh postati okolje srečevanja ljudi različnih ver. Poleg džamije, v kateri bo prostora za 1200 ljudi, bodo še velika knjižnica, predavalnica in kavarna. Načrtovane so tudi učilnice, v katere bodo vabljeni tako muslimani kot drugi. Izvajali se bodo tečaji nemščine in turščine in ponujena bo različna pomoč šolarjem. Džamija naj bi tako postala tudi kraj, kjer bi turškim otrokom in tudi odraslim olajšali vključevanje v nemško družbo. Zato ni presenetljivo, da je Evropska unija za gradnjo džamije s kulturnim središčem prispevala 3,2 milijona evrov. Za muslimane je to dokaz, da je tudi zanje prostor v evropski in nemški družbi.