Džamija spreobrača muslimane v Nemce
Duisburg, 11.10.2007
Minaret na novi džamiji v Duisburgu bo zasenčil zvonik katoliške cerkve - Duhovniki in prebivalstvo so podprli gradnjo
Vprašanje gradnje mošeje ni aktualno samo v Ljubljani, temveč tudi v marsikaterem drugem evropskem mestu. V Kölnu v Nemčiji krščanski demokrati že nekaj let ne dovolijo muslimanom, da bi si zgradili mošejo.
Popolnoma drugače je v samo 60 kilometrov oddaljenem Duisburgu, kjer bodo prihodnje leto muslimani ramadan slavili v največji džamiji v Nemčiji. Minaret bo visok 34 metrov - skoraj toliko kot zvonik bližnje katoliške cerkve. Najzanimivejše pa je, da skoraj nihče v Duisburgu ni oviral tega projekta, ki bo končan spomladi 2008. Mošejo gradijo v delavskem predelu Marxloh, kamor je v času gospodarskega čudeža pred 40 in več leti prišlo več tisoč priseljencev z vseh koncev sveta, tudi iz Slovenije. Danes je od 18.000 prebivalcev Marxloha (ki spominja na ljubljanske Fužine) kar 8000 Turkov. Na nedeljski maši se tam v katoliški cerkvi nabere komaj kakšnih 300 vernikov. Prav nasprotno pa je med svetim mesecem ramadanom nabito polnih okoli deset dvorišč, ki služijo klanjanju Alahu. V Duisburgu so že pred 20 leti načrtovali gradnjo džamije. Zanimivo je, da sta katoliški in protestantski duhovnik iz Marxloha podprla projekt gradnje. “Seveda so nekateri verniki jezni, ker se v njihovem okolišu gradi džamija,” pravi katoliški duhovnik Michael Kemper, ki je tudi velik borec za mir med verami. Kemper meni, da se lahko z dialogom reši veliko stvari in da mora Marxloh postati okolje srečevanja ljudi različnih ver. Poleg džamije, v kateri bo prostora za 1200 ljudi, bodo še velika knjižnica, predavalnica in kavarna. Načrtovane so tudi učilnice, v katere bodo vabljeni tako muslimani kot drugi. Izvajali se bodo tečaji nemščine in turščine in ponujena bo različna pomoč šolarjem. Džamija naj bi tako postala tudi kraj, kjer bi turškim otrokom in tudi odraslim olajšali vključevanje v nemško družbo. Zato ni presenetljivo, da je Evropska unija za gradnjo džamije s kulturnim središčem prispevala 3,2 milijona evrov. Za muslimane je to dokaz, da je tudi zanje prostor v evropski in nemški družbi.