Hervardi Informacijski Center

Pred pritožbenim senatom ORF o tem, da imajo avstrijske narodnosti na javnem radiu in televiziji v svoji materinščini premalo ali pa celo nič programov

V Društvu 7. člen za avstrijsko Štajersko so ogorčeni nad zagovorom avstrijske javne televizije ORF oziroma njenega generalnega direktorja Alexandra Wrabtza, čemu naj za slovensko manjšino na avstrijskem Štajerskem še naprej ne bi bilo elektronske medijske oskrbe v slovenščini.

V zagovoru ORF pred pritožbenim senatom, ki ga je podpisal Wrabetz, so namreč zapisali: “Pri položaju štajerskih Slovencev želimo opozoriti na članek Klausa Jürgna Hermanika, ki je prišel do celovitega zaključka, da “moramo pri današnjih znanstvenih spoznanjih … izhajati iz dejstva, da je slovenščina v treh avtohtonih naselitvenih področjih štajerskih Slovencev popolnoma izginila”.” Predsednica Društva 7. člen Susanne Weitlaner pravi, da je ORF s tem citatom “popolnoma zanikal obstoj manjšine, ki je vključena v manjšinski sosvet pri kanclerjevem uradu, ki je doživela priznanje deželne politike in ki je seveda zaščitena tudi in predvsem s sedmim članom avstrijske državne pogodbe. Tega v ORF ne morejo zanikati. Čudno je, da njihov zagovor počiva na enem samem mnenju, mi pa lahko pokažemo in predložimo vrsto drugih uglednih znanstvenih publikacij, ki obstoj manjšine potrjujejo”.

Na pritožbeni senat ORF se je pred časom kot zasebnik oziroma kot naročnik avstrijske javne radiotelevizije pritožil koroški Slovenec Marjan Pipp, ki je tudi tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev in predsednik Centra avstrijskih narodnosti. Za pritožbo je moral zbrati še okoli 250 podpisov podpore drugih naročnikov ORF, da je postopek, ki še ni zaključen, lahko stekel. Pipp se je pritožil, da avstrijske narodnosti v programih javnega radia in televizije niso ustrezno zastopane oziroma da je tovrstna medijska oskrba v njihovi materinščini pomanjkljiva in zato v nasprotju s petim členom zakona o ORF. “Koroški Slovenci imamo televizijsko oddajo le pol ure na teden in 24-urni radijski program v slovenščini po formuli zasebno-javnega partnerstva. Toda štajerski Slovenci nimajo niti minute slovenščine na javnem radiu ali televiziji, prav tako ni manjšinskih oddaj na ORF za Čehe, Madžare, Slovake in Rome na Dunaju. Gradiščanski Hrvati premorejo le polurno televizijsko oddajo na teden in le 45 minut radijskega programa na dan v materinščini, nekaj malega je tam še programov v madžarščini in romščini. Vse to je odločno premalo.”

Tudi Pippu se zdi zagovor ORF, o katerem bo v prihodnjih dneh odločal pritožbeni senat, škandalozen: “Škandal je, da se javna institucija, kot naj bi ORF bila, sklicuje na neki osamljeni citat in se za njim skriva samo zato, da ji ne bi bilo treba nič storiti za priznano vendar ogroženo manjšino, češ da bo tako ali tako izginila, če že ni.”

BORIS JAUŠOVEC

Goriška družba KB 1909 vlaga v slovenske medije, Mladina je njena druga naložba, saj je letošnjo pomlad že vstopila tudi v lastniško strukturo Primorskih novic

Foto: Natalija Jurše Mladina naj bi bila druga naložba goriške družbe KB1909 v slovenske medije - letošnjo pomlad so namreč vstopili tudi v lastniško strukturo Primorskih novic.

Zamejski holding KB 1909 iz Gorice bo predvidoma do konca leta v tednik Mladina vstopil s svežim kapitalom, pogovori pa so po besedah direktorja Mladine Andreja Klemenca v zaključni fazi. Da je treba začeti iskati strateškega partnerja, je že pred časom odločil nadzorni svet družbe Mladina, ki je po pogovorih z nekaterimi tujimi in domačimi podjetji ugotovil, da bi prihod KB 1909, katerega upravnemu odboru predseduje Boris Peric, v lastniško strukturo pomenil zelo dobro razvojno možnost, a tudi goriška družba je pokazala velik interes za povezovanje.

Svež kapital, da bi zmanjšali ranljivost

Nekateri mediji so poročali, da naj bi bil v ozadju posla novi predsednik stranke Zares Gregor Golobič, sodeloval naj bi tudi nekdanji predsednik Milan Kučan. Golobič pa je kakršnokoli povezavo z dogajanjem v Mladini že kategorično zanikal: “Nisem Mladinin naročnik, jo pa vsako soboto kupim. To je moja edina povezava z Mladino. Z ljudmi, ki so se pojavili v medijih kot potencialni investitorji v Mladino, pa nisem nikoli v življenju niti komuniciral.”

V Mladinini lastniški strukturi obvladuje največji delež direktor Klemenc z okoli 15 odstotki, sledita Factor Leasing in Delo TČR, pomembni lastniki pa so tudi nekateri uredniki in novinarji. Svež kapital v družbi pa je potreben, pravi Klemenc, saj bi tako zmanjšali ranljivost podjetja, ki izhaja iz njegove relativne majhnosti, hkrati pa bi mu omogočili sledenje razvoju medijev, novih izdelkov in storitev. Lansko poslovno leto je Mladina sicer zaključila z 200 tisoč evri izgube.

Prva tuja lastovka na slovenski borzi

Za goriško družbo KB 1909 se je v teh dneh v delu slovenske javnosti pojavila ocena, da gre za simbolno naslednico razvpitega Saftija, finančne družbe zamejskih Slovencev iz Trsta. Pred poldrugim letom so jo ustanovili delničarji nekdanje Kmečke banke, torej banke, ki je doživela podobno žalostno usodo kot Tržaška kreditna banka (TKB). Prejšnji teden so na Ljubljanski borzi začeli trgovati z delnicami nove družbe.

Finančna družba KB1909 je 10. avgusta vložila zahtevo za izdajo odločbe o potrditvi prospekta za uvrstitev obveznic - KBG1 v trgovanje na organiziranem trgu, in to 10.000 obveznic po nominalni vrednosti 1000 evrov, v skupnem nominalnem znesku 10,000.000 evrov. Dober mesec dni kasneje je Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev odobril Prospekt za organizirano trgovanje z obveznicami družbe, 4. oktobra pa je uprava Ljubljanske borze sprejela odločbo, da se na prosti trg sprejmejo obveznice KBG1. Trgovanje z njimi se je začelo 10. oktobra 2007, obveznice Finančne delniške družbe pa so s tem postale prvi finančni instrumenti kakega tujega izdajatelja na Ljubljanski borzi.

Družba KB1909 predstavlja finančni steber slovenske skupnosti v Italiji. Njen namen je utrditi svoj položaj in vlogo v skupnosti, kateri naravno pripada, a obenem širiti in krepiti svoje poslovanje tudi na drugih trgih, kjer se družbe Skupine KB1909 uveljavljajo. Ključni cilj je z učinkovitim razvojem strateških dejavnosti v Skupini in upravljanju naložb povečati premoženje delničarjev in zagotoviti dolgoročno rast in razvoj odvisnih in povezanih družb. Glavna dejavnost holdinške družbe KB1909 je finančno poslovanje in upravljanje finančnih naložb v družbah skupine ter drugih finančnih naložb. Poslovno skupino sestavljajo poleg matične družbe še vrsta odvisnih in povezanih družb, njihova dejavnost pa je razvejana in zajema upravljanje finančnih naložb, proizvodnjo in razvoj elektronskih sestavnih delov, živilskih izdelkov, upravljanje nepremičninskih investicij, kinematografsko dejavnost pa vse do mednarodne trgovine in drugih storitvenih dejavnosti.

Največji posamični lastnik družbe je Sklad Ivana Trinka, ki razpolaga s 24,4 odstotka glasovalnih pravic, 9,2 odstotka teh pravic imajo člani upravnega odbora, skupaj več kot 50 odstotkov glasovalnih pravic pa ima nekaj več kot 450 posameznikov, zamejskih Slovencev.

Družba KB1909 je prisotna tudi na področju medijev. Tako se dogovarjajo za nakup dobrih 45 odstotkov družbe Mladina, ki izdaja revijo Mladina in mesečnik Monitor, za kar naj bi odšteli okoli milijon evrov. Denar naj bi družba Mladina namenila za razvoj in posodobitev v prihodnje. Pogovori med vodstvom družbe KB1909 in vodstvom družbe Mladine so v zaključni fazi in se bodo predvidoma končali s skupščino slednje, ki bo sklicana novembra. Mladina je tako druga naložba te goriške družbe v medije - letošnjo pomlad so namreč vstopili tudi v lastniško strukturo Primorskih novic. Sicer pa je KB1909 lastnik družbe Distriest, ki je ekskluzivni uvoznik tujih časopisov in revij v Slovenijo.

MATIJA STEPIŠNIK, ROSANA RIJAVEC

Po oceni AIS, ki je včeraj v Krškem pripravila okroglo mizo o izobraževanju romskih otrok, položaj romske skupnosti na Dolenjskem zbuja skrb

Foto: Sašo Bizjak Vrtec v Pušči - otroci, ki ne obiskujejo vrtca, slabo znajo slovenščino in zato težko sledijo pouku.

Slabo leto po objavi pretresljivega poročila Amnesty International Slovenije (AIS) o izobraževanju romskih otrok v BiH, na Hrvaškem in v Sloveniji je AIS včeraj v kulturnem domu v Krškem pripravila okroglo mizo Dostop romskih otrok do izobraževanja. V razpravi, ki jo vodil bivši varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, so sodelovali strokovnjaka izobraževanja manjšin iz Nizozemske dr. Ronald Lucardie in Amet Jaser, dr. Andreja Barle Lakota iz ministrstva za šolstvo in šport, dr. Natalija Komljanc iz Zavoda za šolstvo, dijakinja Martina Hudorovič, pomočnica ravnatelja OŠ Leskovec Helena Bizjak in Blaž Kovač iz AIS.

Učnih gradiv v romščini ni

V AIS so se za razpravo odločili zaradi spoznanja, da ugotovitve lanskega poročila večinoma še vedno držijo in da so lanska priporočila organizacije ostala v večjem delu neuresničena. Romski jezik in kultura sta vključena v izobraževanje zgolj občasno ob Romskem dnevu, na sistemski ravni pa je do vključitve in multikulturnega izobraževanja še dolga pot. Potrjenih učnih gradiv v romščini ni, skrb zbujajoča je tudi odsotnost sistemske povezave resorjev, saj so praktično vsi državni organi, s katerimi so bili v AIS v stiku, pojasnili, da vsebinsko niso sodelovali pri zadnjih zakonodajnih aktivnostih, vključno z nedavno sprejetim zakonom o romski skupnosti. Šole se z lokalnimi službami v praksi sicer povezujejo, a gre za samostojno in lastno iniciativo lokalnih institucij.

Šolo končajo redko

Oblasti so premalo učinkovite tudi pri čimprejšnjem vključevanju Romov v izobraževanje - vsaj dve leti pred vstopom v osnovno šolo, kar predvideva Strategija vzgoje in izobraževanja Romov. Romski otroci pogosto ne obiskujejo vrtca in ob vstopu v šolo slabo znajo slovenščino, zato pouku ne sledijo in tudi zato iz šole prepogosto izpadejo. Nekateri romski otroci sploh ne obiskujejo osnovne šole ali pa so vanjo samo formalno vpisani. Tisti Romi, ki jo obiskujejo, pogosto ne hodijo k pouku in šolo končajo izjemno redko, saj je osip romskih otrok še vedno zelo velik. “Krog je tako sklenjen in zadeva se v naslednji generaciji ponovi,” je problematično šolsko življenje romskih otrok povzel Blaž Kovač.

Položaj romske skupnosti po podatkih AIS zbuja skrb. Po ocenah iz leta 2004 je na Dolenjskem stopnja nepismenosti in posledično nezaposlenosti Romov nad 90 odstotkov, te ocene pa po mnenju Centra za socialno delo Novo mesto držijo še dandanes. “Stanje je grozljivo. Nepismenost, revščina in nezaposlenost so na izjemno visoki ravni,” je rekel Kovač, ki opozarja, da pomeni nepismenost praktično izključenost iz sodobne družbe. Po njegovem mnenju bo rezultate v izobraževanju mogoče izboljšati samo s hkratnim reševanjem okoljske, stanovanjske, socialne in zaposlitvene izključenosti Romov. “Oblasti se trepljajo po ramenih in poudarjajo, da je Strategija izobraževanja romskih otrok korak naprej. Na papirju to vsekakor drži,” razmišlja Kovač, “vendar je treba poudariti, da je bila sprejeta leta 2004 in da se je do danes v praksi uresničilo bore malo. Čutimo, da so se kolesa pričela vrteti, a vsako kolo se giblje zase, nepovezano in neodvisno od drugih. Leva roka države ne sledi aktivnostim desne.”

Dragica Korade