Hervardi Informacijski Center

“Še nikoli nismo bili v tako dobrem položaju, toda biti moramo sposobni priložnosti tudi izkoristiti,” je poudaril predsednik Slovenske manjšinske koordinacije (Slomak) Rudi Pavšič, ko je včeraj v Ljubljani začenjal prvi kongres povezovalke krovnih organizacij slovenskih narodnostnih skupnosti v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem. Ugotovil je, da se je Slomak po skoraj štirih letih delovanja (ustanovljen je bil 17. januarja 2004) dokazal kot koristen in učinkovit. “V zgodovini so se meje premikale, ljudje pa so ostali na svoji zemlji,” je dejal Pavšič in menil, da se ugodne možnosti za zamejske Slovence še povečujejo s skorajšnjim brisanjem mej. Opozoril pa je: “Še vedno smo ujeti v logiko prejšnjega časa. Manjšina mora biti sposobna notranjega dialoga in sodelovanja, da preseže naravne politične, ideološke in druge razlike.”

V pozdravnem nagovoru je zunanji minister Dimitrij Rupel poleg čestitk zagotovil, da je “skrb za manjšine pomembna zunanjepolitična prioriteta”. Pri presoji položaja naših rojakov so se pokazale precejšnje razlike med vsemi štirimi sosedami in tudi navzkrižja med govorniki. Poleg soglasnega zadovoljstva, da je v Italiji izvajanje zaščitnega zakona končno steklo in da je v torek sprejela deželni zakon tudi Furlanija - Julijska krajina, je Drago Štoka (predsednik Sveta slovenskih organizacij) vzdihnil: “Zdaj se šele začenja naš križev pot vsakdanjega življenja, saj nismo zaščiteni kot skupnost, ampak kot posamezniki.” Opozoril je tudi, da so Slovenci v Reziji ter v Kanalski in drugih beneških dolinah umetno oddvojeni.

Za Avstrijo je minister Rupel menil, da “ne glede na težave na lokalni ravni” zlasti strokovna javnost široko podpira pričakovanja koroških Slovencev. Ko je pozval k premisleku in predlogom možnih ukrepov, je dodal: “Iskanje rešitve otežujejo tudi različna gledanja v manjšini”.

K večji odločnosti in podpori internacionalizacije njihovih zahtev je slovensko diplomacijo pozval podpredsednik Narodnega sveta Karel Smolle, ki je menil (in drugi so ga podprli), da bi morala Slovenija obdobje predsedovanja izkoristiti za viden premik pri reševanju manjšinskih vprašanj. Predstavnica štajerskih Slovencev Susanne Weitlaner je bila zaradi medijske zapostavljenosti še posebno zaskrbljena, ker se uredništvo radijske oddaje Sotočje (ki jim poleg Večera edina namenja večjo pozornost) seli iz Maribora v Ljubljano. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm je v potrditev pozitivnih premikov povedal, da se na južnem Koroškem uči slovenščine že 40 odstotkov dijakov, od tega jih je 70 odstotkov iz neslovenskih družin.

BRANKO MAKSIMOVIČ