Archive for October, 2007

Prvi črni poslanec

Thursday, October 25th, 2007

Bern, 24.10.2007

Prvi švicarski temnopolti poslanec Ricardo Lumengo je zaskrbljen zaradi uspeha desničarske ljudske stranke

Prvi švicarski temnopolti poslanec Ricardo Lumengo je zaskrbljen zaradi uspeha desničarske ljudske stranke, ki se zavzema za še ostrejšo zakonodajo o priseljencih. Kot kandidat socialdemokratov je bil Lumengo izvoljen v dvojezičnem mestu Biel v bližini Berna. Po 25 letih dobrih izkušenj z življenjem v Švici opaža, da so nacionalistični politiki v zadnjih letih med ljudstvo vnesli nedokazana namigovanja, da so tujci krivi za večino kriminala v tej alpski državi. Njegova socialdemokratska stranka, ki se zavzema za strpnejši odnos do tujcev, je na nedeljskih volitvah izgubila devet sedežev v parlamentu, a je še vedno na drugem mestu za ljudsko stranko. (gg)

Saga, ki traja in traja: Po letu dni še brez rešitve za Strojanove

Friday, October 19th, 2007

Po letu dni Jožef Šinkovec ostaja na invalidskem vozičku, Roman Čmak je v priporu, Strojanovi so v Ljubljani

petek, 19.10.2007
Tekst: Mojca Zorko

LJUBLJANA - V ponedeljek bo prva obletnica tragičnega dogodka v Ambrusu, ko je Roman Čmak, Slovenec, ki je živel z romsko družino Strojan, z udarcem po glavi hudo poškodoval Jožefa Šinkovca in s tem sprožil upor krajanov Ambrusa in Zagradca. Dogodki so vodili v izselitev Strojanovih najprej v Postojno, nato v ljubljanske Roje, stalna lokacija zanje še ni gotova.


Mirko Strojan: Še vedno čakamo na rešitev, a vsak dan mislimo na svojo parcelo, na dom. Tukaj se ne znajdemo tako, kot smo se v Ivančni Gorici. Čez zimo bomo ostali v Rojah, potem bomo pa videli. Če ne bo rešitve, se bomo vrnili v Ambrus. Mislim, da so se tudi tamkajšnji krajani nekoliko umirili in uvideli, da ne morejo nič, saj takoj ukrepa policija, policijsko varstvo pa stane tudi davkoplačevalce. (Foto: Dnevnik)

Fotogalerija (5)

Leto dni po dogodku je Jožef Šinkovec trajni invalid. Čmakov udarec mu je zlomil lobanjo na temenu in zatilju, zaradi česar je več kot mesec dni ležal v komi. Zdaj sicer okreva, vendar bo, kot je na sojenju Čmaku povedal izvedenec sodno medicinske stroke dr. Jože Balažic, vse življenje priklenjen na invalidski voziček.

Roman Čmak je še vedno v priporu. Zaradi povzročitve posebno hude poškodbe in dveh kaznivih dejanj ogrožanja varnosti so ga obsodili na pet let in štiri mesece zapora. Sodba še ni pravnomočna.

Krajani Ambrusa in Zagradca so po tistem, ko so vse leto opozarjali na ustrahovanje in druge kršitve zakona več članov družine Strojan, in po tistem, ko so vse leto protestirali proti njihovi vrnitvi v Ambrus, izgubili zaupanje v državo in represivne organe. Zadovoljni, da Strojanovih ni več v njihovi bližini, pravijo, da se je življenje umirilo, da ne živijo več v strahu, a dokler Strojanovi ne bodo za stalno naseljeni drugje, ostajajo vsaj nekateri med njimi budni in pripravljeni na nove proteste, če bi se družina spet vrnila.

Strojanovi za zdaj ostajajo v Rojah. V zadnjem letu so nekaj časa bivali v postojnskem nastanitvenem centru, kjer so bili pod stalnim policijskim nadzorom, komunalni inšpektor jim je porušil nelegalno zgrajene objekte na parceli pri Ambrusu, zanje sta se zavzela oba varuha človekovih pravic, srečali so se z najvišjimi predstavniki države, tudi predsednikom države Janezom Drnovškom, in dobili dva nova družinska člana (tretji je na poti). Otroci hodijo v šolo v Ljubljani, odrasli se bodo zaposlili in legalno zbirali staro železo.

Država trenutno (že dva tedna) preučuje pripombe Strojanovih na menjalno pogodbo, s katero bi država in družina zamenjali nezazidljivi parceli v Ambrusu in Ljubljani. Ko in če bo pogodba podpisana, se bo morala država najverjetneje še izpogajati z Mestno občino Ljubljana, naj spremeni namembnost zemljišča in ga komunalno uredi. Tudi to so namreč zahteve njihovega pravnega zastopnika Aleksandra Čeferina, saj v nasprotnem primeru dogovor o menjavi, ki so ga Strojanovi že podpisali, ne bo veljal. Kot pravi, se zadnje dni “zadeve razvijajo pozitivno, če pa v nekaj dneh ne bo dokončne rešitve, potem bomo spet na začetku in bo pogajanj konec. V tem primeru situacija ne bo ugodna niti za družino Strojan niti za druge prebivalce Ambrusa niti za državo.”

Prva obletnica protestov v Ambrusu

22. oktober 2006 - Roman Čmak hudo poškoduje Jožeta Šinkovca, Šinkovčev sin pobegne in krajanom pove, da so ju napadli prebivalci romskega tabora med Zagradcem in Ambrusom. Začnejo se protesti krajanov.

29. oktober 2006 - Strojanovi v spremstvu policije odidejo v Postojno. Takratni varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek opozori, da to, da množica ljudi, ki grozi s smrtjo, odloča o tem, kje bo kdo živel, pomeni konec pravne države.

29. oktober-27. november 2006 - Vaške straže v občinah Ivančna Gorica, Škofljica, Ig, Ljubljana, Kočevje…

27. november 2006 - Z mesta direktorja Policijske uprave Ljubljana odstavijo Branka Slaka.

1.-24. december 2006 - Del družine Strojan se vrne v Ambrus, posreduje tudi predsednik države Janez Drnovšek.

24. december 2006 - Družina Strojan se preseli v logistični center Roje, kjer naj bi ostala do aprila.

19. april 2007 - Minister Janez Podobnik obljubi, da bodo v mesecu dni uredili vse formalnopravne pogoje, da bo družina Strojan dobila parcelo, s katero so se strinjali, v last.

19. maj 2007 - Pravni zastopnik Strojanovih Aleksander Čeferin sporoči, da so podaljšali državi čas še za mesec dni, torej do 19. junija 2007.

19. junij 2007 - Država in Strojanovi podpišejo namero o menjavi zemljišč pri Ambrusu in v Ljubljani, kamor naj bi se Strojanovi preselili do konca septembra. Pozneje se izkaže, da je parcela še v denacionalizacijskem postopku.

13. september 2007 - Del družine Strojan se spet vrne v Ambrus in spet izzove proteste krajanov.

29. september 2007 - Strojanovi pristanejo na ponudbo države in nezazidljivo parcelo na Viču.

3. oktober 2007 - Vsi Strojanovi so spet v Rojah. Menjalna pogodba bi morala biti po Čeferinovih napovedih podpisana že minuli teden, a še vedno ni.

Varovanje Globala prevzel zloglasni BBR

Friday, October 19th, 2007

Ljubljana, 18.10.2007

Jure Predanič

Vito Klavora

Lastnik Globala Tugo Stary se je po prekinitvi pogodbe s podjetjem VIP varovanje odločil za sodelovanje z družbo BBR Security, ki jo vodi Darko Bogičević

Lastnik Globala Tugo Stary je včeraj prek spletnega portala 24ur.com (v vodstvu Globala so nam povedali, da Tuga ne moremo dobiti in da izjav za Direkt ne dajejo več) obsodil vse medije, ki naj bi z nekorektnim poročanjem o incidentu pred ljubljansko diskoteko Global povzročili majhen obisk in s tem posledično izgubo dobička v njegovem lokalu, zaradi česar sedaj ni jasna usoda 50 ljudi, zaposlenih v Globalu. Četudi predpostavimo, da so za majhen obisk krivi mediji in ne množica sveč pred diskoteko in pozivi k bojkotu Globala, je za dobršen del očrnitve Globala krivo samo vodstvo. Takoj po incidentu so namreč zatrjevali, da niti oni niti podjetje VIP varovanje z incidentom nimajo nič. Ko se je izkazalo, da je varnostnik lokala nedvomno vpleten v pretep, so povedali, da so pogodbo z vipovci prekinili in znova poudarili, da se za tragedijo ne čutijo krive. Naslednja Staryjeva poteza pa tudi sama kliče po medijski pozornosti, saj si je namesto odstavljenih vipovcev za varovanje svojega lokala izbral BBR Security. BBR Security je podjetje, ki je vsaj tako zloglasno kot podjetje VIP varovanje, saj naj bi tudi pri njem delala vrsta uličnih pretepačev, med podjetjema VIP varovanje in BBR Security pa naj bi se že zdavnaj kresale iskre v boj za ljubljanske lokale.

BBR Cecurity je v lastništvu podjetja Specialservis, d. o. o., ki si ga lastita Domen Vivod in Radovan Bogičević. Bogičević je znan predvsem po streljanju na bencinski črpalki OMV na ljubljanskih Fužinah leta 1996. Takrat je na črpalki z Draganom Mitićem in Brankom Pantićem s kroglami prerešetal BMW z ljubljanskimi registrskimi tablicami, v katerem so sedeli štirje Albanci, ljubljansko sodišče pa ga je takrat obsodilo na devet let zapora. Vivod pa je nekdanji pripadnik specialne policije, ki je bil leta 1998 obsojen na sedem let zapora zaradi spodletelega ropa v Celovcu, v katerem so poleg njega sodelovali še trije specialci, a je bil pozneje pomiloščen.

Ker v Globalu za Direkt ne dajejo izjav, smo novico o sodelovanju preverili pri Vivodu, ki je sodelovanje z Globalom potrdil. “Pri BBR je redno zaposlenih nekaj čez sto ljudi in vsi naši varnostniki imajo licence za opravljanje svojega dela. Ker pri nas ne zaposlujemo na črno, varnostnikov s kriminalno preteklostjo pri nas ni - za deset do petnajst fantov, ki so se prijavili, nismo mogli dobiti licence,” je povedal Vivod. In ker na spletni strani podjetja BBR Security poleg visoke strokovnosti in obvladovanja borilnih veščin oglašujejo tudi visok ugled med največjimi ljubljanskimi prestopniki, kar je že samo po sebi nenavadno, smo Vivoda vprašali, od kje njihovim redarjem tak sloves. “Predvsem zaradi borilnih veščin in zaradi spoštovanja, ki so ga deležni naši redarji. Naši fantje namreč poleg tega, da so do gostov prijazni in strokovni, znajo obvladati tudi največje pretepače. Mi smo ena izmed redkih družb za varovanje, ki ji ni treba iskati posla - pri nas posel najde nas,” je bil suveren Vivod. O zadnjih incidentih pred Globalom pa je dejal: “Varovanje je samo po sebi težko delo, a opravičila za tako tragedijo ni. Kakovost varovanja je pogojena z vzgojo delavcev. Pri nas se kaj takega ne more zgoditi, poleg tega pa zoper nas ne teče noben postopek,” je sklenil Vivod.

Jelinčič samo 30 odstotkov zdravega domoljuba

Friday, October 19th, 2007

Ljubljana, 19.10.2007

V zadnjih vzdihljajih pred finalom predsedniških volitev je na tapeti pristal predsedniški kandidat Zmago Jelinčič Plemeniti

V zadnjih vzdihljajih pred finalom predsedniških volitev je zaradi svojih domnevnih minulih grehov na tapeti pristal predsednik Slovenske nacionalne stranke (SNS) in predsedniški kandidat Zmago Jelinčič Plemeniti, ki so se ga lotili kar njegovi nekdanji podporniki. V ZDD Hervardi, društvu, ki se ukvarja z ohranjanjem vsega slovenskega, pri svojem delovanju pa uporablja parole, kot so Ostani mlad, zdrav, bodoči udarni stražar, so javno objavili, da Jelinčiča ne podpirajo. Še več, obtožujejo ga, da je prav on tisti, ki je leta 1992 uničil slovensko domoljubno sredino. Kot sodelavec tajne policije naj bi bil zadolžen za nadzor slovenskih nacionalistov in blokiranje njihovih dejavnosti. S podobnimi obtožbami se je proti Jelinčiču oglasila tudi Stranka slovenskega naroda. “Okrog 70 odstotkov njegovih stališč je povsem normalnih za zdravega slovenskega domoljuba, vendar pa ostaja še 30 odstotkov njegovih izjav, ki so nepotrebno žaljive, nestrpne ali lažne ter zgrešene,” pravijo v stranki in pozivajo volilce, naj ne glasujejo za Jelinčiča.

Jelinčič odgovarja, da gre za užaljene odzive nekdanjih članov SNS, ki so jih izključili že leta 1993. “Stališča izključenih so bila, da so se v drugi svetovni vojni za slovenski narod borili domobranci in ne partizani ter v nekaterih primerih celo to, da je bila za začetek druge svetovne vojne kriva židovska zarota,” pojasnjuje Jelinčič, ki trdi, da so odzivi njegovih nekdanjih somišljenikov izključno posledica njegove priljubljenosti in pojavnosti. O podrobnostih njihovih obtožb pa ne želi izgubljati besed. (nbo)

“Zverinice” iz Rezije

Friday, October 19th, 2007


Foto: (Foto Kroma)

Protesti Rezijanov pred parlamentom

Razpravo o osnutku deželnega zakona za zaščito slovenske manjšine so v deželnem parlamentu Furlanije Julijske krajine (FJK) v sredo pozno popoldne znova prekinili. Skupina Rezijanov, ki je najprej demonstrirala pred palačo deželnega parlamenta, je kasneje v njej zasedla tribuno, namenjeno občinstvu, in tudi tam začela glasno nasprotovati vključitvi Rezije v območje izvajanja zakona. Glede tega je bila v torek v deželni parlament vložena tudi peticija s 351 podpisi, v kateri se zahteva poseben zaščitni zakon za rezijansko manjšino, ki naj ne bi imela nič skupnega s Slovenci in slovenskim jezikom.

Do napetosti je v sejni dvorani parlamenta FJK prišlo, potem ko je predsednik parlamenta Alessandro Tesini dal odstraniti - po nekaterih razlagah s pomočjo policije - člana skupine Rezijanov, proti čemur so poslanci desnosredinske opozicije ostro protestirali. Tesini je nato sejo prekinil in sklical sestanek vodij poslanskih skupin.

Protestniki so se besedno znesli tudi nad nekaterimi prisotnimi novinarji Primorskega dnevnika, uredništva slovenskih poročil italijanske radiotelevizije RAI in TV Slovenija, ki so sledili dogodku, poroča STA. Pri tem je prišlo tudi do prerivanja. Besedno so napadli tudi deželno poslanko slovenske narodnosti, ki pripada stranki Levih demokratov, Tamaro Blažina, ki je bila tudi poročevalka o zakonu za levosredinsko večino. Tamara Blažina nam je o tem včeraj povedala: “No, rekla bi, da je bilo v deželnem parlamentu v sredo nekoliko bolj živahno, kakor običajno. Res so me nekateri iz Rezije verbalno napadli in to zagotovo ne sodi v poglavje demokratičnega soočanja. Vsekakor vztrajam, da zakon ne bo nikogar silil postati Slovenec. Zakon bodo uporabljali tisti, ki se čutijo Slovence, drugim pa ničesar na vsiljuje. Rezijani, ki so prišli v deželni parlament, bilo jih je za en avtobus, so med desničarskimi poslanci sicer dobili nekaj podpore, torej med tistimi, ki so bili zmeraj proti Slovencem, zdaj pa so se naenkrat prelevili v podpornike Rezijanov.”

BORIS JAUŠOVEC

Balkanski posli

Friday, October 19th, 2007

Odmev

Kar nekaj časa se ni zgodilo, da bi glasovanje o skoraj nepomembni temi, kot je nestalno članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov, dvignilo toliko prahu kot torkovo dogajanje v palači ZN ob newyorškem East Riverju. To, da so bile za članice v dveletnem mandatu izvoljene Libija (nagrada za izpustitev bolgarskih medicinskih sester?), Burkina Faso, Kostarika in Vietnam, torej države, ki ne slovijo ravno po spoštovanju človekovih pravic in demokratičnih ureditvah, ni zmotilo praktično nikogar. To, da je bila kot edina evropska država izvoljena Hrvaška in ne Češka, pa je povzročilo pravi vihar. V kozarcu vode.

Četudi je nestalno članstvo v Varnostnem svetu dobra priložnost za afirmacijo neke države, kar je Slovenija poudarjala konec minulega tisočletja, ko si je priborila ta sedež, pa vseeno nima take teže, da bi polnila časopisne stolpce. Toda le, če gre za države, ki niso v predvolilnem obdobju. To, zakaj se je ena država prebila skozi glasovalni stroj in druga ne, pa v teh dneh uspešno uporabljajo tako v uradni Pragi kot v Zagrebu. Na Hrvaškem mediji poudarjajo, da je uradna Ljubljana kot edina država z območja bivše SFRJ obrnila hrbet svoji sosedi, kar slovenski predstavniki, konkretno premier Janez Janša z navedbo, da Slovenija ni glasovala proti Hrvaški, zanikajo. O tem, ali je oddala svoj glas za Hrvaško ali pa se je vzdržala, kar ni običajno, lahko po njegovi izjavi ob neformalnem zasedanju EU v Lizboni, kjer se dogovarjajo o evropski ustavni pogodbi, le ugibamo.

Hrvaška bi lahko in verjetno bo še kar vrtela dve strani iste plošče; vladajoča HDZ se bo le malo več kot mesec pred parlamentarnimi volitvami lahko hvalila, kako dobro je lobirala, hkrati pa napenjala mišice ob večnih predvolilnih temah, kot sta uveljavitev zaščitne ekonomsko ribolovne cone (ERC), ki ji EU že skoraj neprikrito nasprotuje. V dneh, ko ji vse predvolilne ankete napoveduje poraz, je to zagotovo obliž na rano, zlasti, ker je kar velik delež volilnega telesa še neopredeljen. Patriotizem pa je na Hrvaškem zelo močan predvolilni argument.

Čehi pa, razumljivo, iščejo razloge za neuspeh v svojih notranjih zdrahah, od parlamentarne nedorečenosti, kjer se zaradi števila sedežev v parlamentu, ki si jih delita pozicija in opozicija, ne morejo dogovoriti o ničemer, do spornega ameriškega protiraketnega ščita, ki moti Rusijo.

In Slovenija? Čakamo, da bomo od pristojnih slišali, za koga in kako smo glasovali.

Vojislav Bercko

Mednarodna tiralica za drugim osumljencem v zadevi Global

Friday, October 19th, 2007

Okrožno sodišče v Ljubljani je včeraj za drugega osumljenca v zadevi Global izdalo mednarodno tiralico. 7. oktobra pred Globalom do smrti pretepenemu 20-letnemu Gorazdu Čamerniku iz Dragomerja naj bi bil smrtni udarec zadal prav osumljenec, ki je od takrat na begu, udarec drugega osumljenega naj ne bi bil smrtno nevaren.

Okrožno državno tožilstvo je zoper osumljenega, šlo naj bi za Seada Suljanovića, predlagalo odreditev pripora in razpis mednarodne tiralice. Sodišče je zoper oba osumljenca, 53-letnega varnostnika VIP Varovanje Davida Bukovca, ki je v priporu, in Suljanovića, na predlog tožilstva že uvedlo preiskavo, ki je tudi podlaga za izdajo tiralice zoper Suljanovića. Tiralico odredi sodišče, notranje ministrstvo pa jo razpiše. Obema osumljenima tožilstvo očita kaznivo dejanje povzročitev posebno hude telesne poškodbe s smrtnim izidom.

Kot smo že poročali, je Global v torek razveljavil pogodbo s podjetjem VIP Varovanje, saj jih je policija uradno obvestila, da je varnostnik vpleten v tragični dogodek, od včeraj pa je varovanje v Globalu in okolici prevzela družba BBR, katere ustanovitelj je Special Servis. Njihov pravnik Domen Vivod nam je povedal, da se v podjetju zavedajo, da je glede na na varnostno problematiko to zelo zahtevno varovanje, vendar njihovi varnostniki varujejo več kot sto lokalov in drugih objektov po Sloveniji, za svoje delo pa imajo podjetje in vsi njihovi varnostniki vse potrebne licence. “Delamo strokovno in profesionalno, čeprav našim varnostnikom ni vedno lahko, ko jih občasno obiskovalci nočnih lokalov, pogosto tudi vinjeni, zmerjajo in se grdo vedejo do njih. Tudi varnostniki so le ljudje, krvavi pod kožo, čeprav našim vedno znova in znova govorimo, da morajo biti korektni in prijazni do ljudi,” je še povedal Vivod.

Damijana Žišt

Notar je lahko tudi tuj državljan

Friday, October 19th, 2007

Na ministrstvu za pravosodje so se včeraj odzvali na drugi opomin Evropske komisije Sloveniji, ker naj bi v Sloveniji notarski poklic lahko opravljali samo slovenski državljani. Na ministrstvu so pojasnili, da opomina sicer še niso prejeli, v splošnem pojasnilu pa so ponovili, da je primarna funkcija notarja izvajanje javne oblasti, torej je za notarja lahko imenovan, kdor je državljan Republike Slovenije, ob pogoju vzajemnosti pa tudi tuj državljan.

Ministrstvo je tako kot ob odzivu na prvi opomin Evropske komisije ponovno opozorilo na 8. člen zakona o notariatu, ki določa, da je ob pogoju pravne in dejanske vzajemnosti lahko imenovan za notarja tudi tuj državljan, ki izpolnjuje ostale pogoje za imenovanje za notarja. Ob izpolnjevanju pogoja vzajemnosti in ostalih pogojev lahko torej postanejo notarji v Sloveniji vsi državljani EU, tudi če niso slovenski državljani. Obstoječa ureditev torej omogoča, da v Sloveniji postane notar tudi državljan tiste države, ki to omogoča državljanom Slovenije, preprečuje pa diskriminacijo slovenskih državljanov v državah, ki slovenskim državljanom ne omogočajo opravljanja notariata, so sporočili z ministrstva.

Evropska komisija pa meni, da je pogoj državljanstva v nasprotju s pravico ustanavljanja in neutemeljen z vidika določb, ki pri tem izvzemajo dejavnosti, ki so udeležene pri izvajanju javne oblasti. Komisija meni, da to ne velja v primeru notarja, saj ta ne odloča oziroma ne izvaja oblasti v imenu države.

Prvi opomin komisije je Slovenija prejela že oktobra 2006. Na opomin je država odgovorila, junija pa so v Bruslju pojasnili, da primer preučujejo. A kaže, da odgovor Slovenije komisije ni prepričal, zato je v sredo na državo naslovila drugi opomin.

sta