Hervardi Informacijski Center

23. novembra 2005 smo prvi� obele�ili dan Rudolfa Maistra, ki je s tem dnevom postal tudi  dr�avni praznik. 23. november je uradno dr�avni praznik, ki spominja na �as po prvi svetovni vojni, ko je bila utemeljena slovenska severovzhodna dr�avna meja.

Na ta dan, je Rudolf Maister, potem ko je 1. novembra 1918 s pooblastilom Narodnega sveta prevzel vojaško oblast v Mariboru in bil imenovan za generala, v dobro vodeni akciji, v Mariboru razoro�il nemško Zeleno gardo (Shutzwehr) in razpustil nemški mestni svet. To, je storil le dan pred tem, ko so Nemci nameravali razoro�iti Maistrove �ete. V spomin na razoro�itev Schutzwehra je 45. pešpolk (naslednik Maistrovega Mariborskega pešpolka) v Mariboru 23. novembra slavil svojo »polkovno slavo«. Maistrova akcija 23. novembra je bila odlo�ilnega pomena, saj od tedaj slovenska oblast v Mariboru ni bila ve� resno ogro�ena
 
Maister je s svojo vojsko nato za�el prodirati na slovensko narodno mejno obmo�je na Štajerskem, kar je prestrašilo nemško vojaško poveljstvo, da je nato poslalo svojega pogajalca, polkovnika Passyja, s katerim je Maister, kot spreten diplomat, sklenil pogodbo, po kateri je slovenska vojska lahko vkorakala na celotno ozemlje do narodne meje na Štajerskem in tudi na celotno ozemlje do narodne meje na Koroškem. Kljub temu, da je Maister deloval v interes slovenskega naroda, ga je narodna vlada v Ljubljani bolj kot ne pri tem omejevala, saj je namre� general Maister skušal in nameraval izpolniti tudi �elje koroških Slovencev in osvoboditi slovensko narodnostno ozemlje na Koroškem, �emur pa je narodna vlada nasprotovala.  
 
Po koncu bojev z nemško Avstrijo in ureditvijo razmer na slovenskem narodnem mejnem obmo�ju na Koroškem in Štajerskem, kjer je narodna vlada spet zelo medlo delovala v dobrobit slovenskih interesov, je bila nato s sklenitvijo mirovne pogodbe z Avstrijo skoraj v celoti dolo�ena še danes veljavna dr�avna meja.  

Zasluga, da je dandanes dr�avna meja z sosednjo Avstrijo takšna kot je, gre generalu Maistru in njegovim borcem, saj so udejanili �eljo in zahteve slovenskih rojakov na slovenskem narodnem ozemlju po zdru�itvi in obrambi slovenskega prostora. Tako se na ta dan spominjamo velikega Slovenca, domoljuba, ki je v odlo�ilnem trenutku prispeval svoj dele� in svoj boj za ohranitev in obstoj slovenskega naroda.

Slava Rudolfu Maistru! 

 

Andrej �ehovin (26. avg. 1810 – 10. sept. 1855) se je rodil v kme�ki dru�ini v zaselku Dolanci v Gornji Branici. Kljub preprostemu poreklu in telesni šibkosti je zaradi svoje vztrajnosti, poguma in predvsem iznajdljivosti uspel narediti bleš�e�o kariero v okviru avstrijske armade. Za svoje zasluge je bil leta 1850 povišan tudi v baronski stan, kar je bila izjemno redka �ast, ki so jo lahko dosegli le najzaslu�nejši vojaki neplemiškega stanu…

Šolanje je Andrej �ehovin, po doma�e Rok�ev, za�el pri svojem stricu, duhovniku, v Postojni, normalko je obiskoval v Gorici, gimnazijo pa v Gorici in Ljubljani. Mladi Andrej se je trmasto uprl materini �elji in ustaljeni praksi, ki je nadarjene fante iz pode�elja usmerila v duhovništvo, ter je kljub zavrnitvam zaradi telesne šibkosti vztrajal pri šolanju za vojaški poklic. Leta 1831 je bil sprejet med topni�arje in za�el je šolanje v vojaških šolah v Ljubljani in na Dunaju. Zelo hitro je napredoval po stopnicah v vojaški hierarhiji in leta 1847 je dosegel �in nadtopni�arja oziroma nadognjarja (oberfeuerwerker).
Sredina 19. stoletja je bila prelomna za ve�ino Evrope in t.i. »pomlad narodov« je zaznamovala tudi Habsburško monarhijo. V teh burnih letih je v severni Italiji izbruhnila vojna med kraljevino Piemontom in Avstrijo. Za zmagoslavje avstrijske vojske pod vodstvom maršala Radetzkya, je bil zaslu�en tudi topni�ar iz Gornje Branice. Na tiste �ase, ko so na Dunaju kraljevali val�ki in na takratne avstrijske zmage v Italiji nas še danes spominja znameniti Straussov »Radetzky marš«.

V letih 1848 in 1849 se je Andrej �ehovin izkazal v številnih velikih bitkah… In nekatere so mu prinesle vojaška odlikovanja in povišanja.
- MONTANARA, 29.maj 1848: z zavzetim, dolgotrajnim natan�nim topniškim obstreljevanjem je razgnal Italijane in zasegel ve�je koli�ine vojaške opreme. V bitki je bil la�je ranjen. Odlikovan je bil z veliko srebrno medaljo za hrabrost.
- SOMMA CAMPAGNA, 25. julij 1848: prihitel je na pomo� eni izmed brigad, ki se je umikala. Ko je padel avstrijski poveljnik, je �ehovin hitro organiziral vojake, prevzel poveljstvo in zmagal. Odlikovan je bil z veliko zlato medaljo za hrabrost, izro�il mu jo je maršal Radetzky.
- CUSTOZA, 26., 27. julij 1848: zaradi zaslug za zmago mu Radetzky podeli �in poro�nika in poveljstvo nad topni�arsko baterijo.
- MORTARA, 21. marec 1849: pred bitko je �ehovin splezal na drevo, da bi si dobro ogledal teren. Slu�aj je hotel, da so prišli ravno takrat pod to drevo tudi italijanski �astniki in �ehovin je lahko slišal njihov pogovor. Kasneje je v bitki uporabil te podatke in pripomogel k avstrijski zmagi.
- NOVARA. 23. marec 1849: z enim samim topom je tako natan�no obstreljeval Italijane, da se je lahko umaknila pehota in je prišla pomo� avstrijskih cesarskih strelcev.

Po izrednem junaštvu v bitki pri Novari mu je �estital sam maršal Radetzky. Cesar Franc Jo�ef pa ga je 13. junija 1850 odlikoval z najvišjim vojaškim odlikovanjem: viteškim kri�em reda Marije Terezije. Po pravilih tega reda je bil povišan v baronski stan. Kot vojak je napredoval v nadporo�nika.
V naslednjih letih je še naprej sodeloval v vojni v Italiji. Avstrijski cesar Franc Jo�ef mu je podelil �in stotnika, toskanski nadvojvoda Leopold II ga je odlikoval z viteškim redom tretjega razreda, ruski car pa z viteškim redom sv. Jurija. Prejel je še nekatera druga odlikovanja. Bil je prvi in edini v avstrijski vojski, ki je nosil vsa tri najvišja odlikovanja za hrabrost (�e prej omenjena).
V letu 1855, na slu�bovanju v Mantovi je Andrej �ehovin mo�no zbolel. Zdravit se je šel v znamenito avstrijsko zdraviliš�e v Baden, kjer je �e istega leta umrl. Pokopali so ga v Badnu z najvišjimi vojaškimi �astmi, vojno ministrstvo mu je tam postavilo spomenik.
Tudi v doma�i vasi ga niso pozabili. Leta 1898 so mu postavili spomenik v bli�ini rojstne hiše, ki je kasneje do�ivel zelo zanimivo usodo. Na�rt zanj je izdelal arhitekt Maks Fabiani, izdelala pa sta ga kamnosek Franc Bite�nik in kipar Anton Bite�nik
Andrej �ehovin je dokazal, da plemiško poreklo in denar ni nujno temelj posameznikovega vzpona. Z vztrajnostjo, pogumom in iznajdljivostjo je fant iz Dolancev v Gornji Branici dosegel visok vojaški naziv in baronski �in. Ob spominski sve�anosti ob 140. obletnici njegove smrti, ki je bila v Dolancih, 10. septembra 1995, pa so ga najvišji predstavniki slovenske vojske uvrstili tudi med pomembne mo�e slovenske vojaške zgodovine.

L.S., Kras

vir: http://vodnik.kras-carso.com