Igre z mejami
Naključje je hotelo, da se je mala Slovenija včeraj znašla v nepričakovanem tornadu velikih vprašanj Evropske unije. Medtem ko sta notranja ministra Avstrije in Slovenije na mejnem prehodu Šentilj podpisovala sporazum o policijskem sodelovanju po vstopu Slovenije v schengensko območje, so si v Bruslju belili glavo s tem, kako razrešiti vse glasnejše italijanske zahteve po suspenzu ene temeljnih - resda z dokumenti pogojno deloma omejenih - svoboščin evropske sedemindvajseterice: prostem pretoku ljudi.
Pred četrtkovim srečanjem notranjih ministrov v Bruslju še ne bo prav jasno, ali deveterica novih članic, med katerimi ni Bolgarije in Romunije, izpolnjuje pogoje za polno uveljavitev schengenske pogodbe in uporabo tako imenovanega informacijskega sistema SIS II., toda formalnih razlogov za nasprotovanje ni videti. Nenazadnje je za zamudo pri širitvi tako imenovane Evrope brez meja, ki je zapisana v številnih dokumentih in tudi v bodoči evropski (ustavni) pogodbi, kriva računalniško-birokratska administracija, ne pa (ne)pripravljenost kandidatk. Slovenija je, nenazadnje, na južni meji izvajala vsa določila schengenskega protokola že zdavnaj pred tem, ko je 1. maja 2004 skupaj s še devetimi državami slovesno vstopila v EU. In, kot kažejo statistike, je bila skoraj edina med pristopnicami, ki je svojo mejo varovala v skladu s tako imenovanimi evropskimi mejnimi standardi.
Toda ti so v zadnjih dneh deloma postavljeni na glavo. Italija je zaradi notranjepolitičnih pritiskov po posilstvu in posledični smrti 47-letne ženske, dejanje naj bi zakrivil priseljenec iz Romunije, evropski komisiji oziroma vladi EU že predlagala, naj ji odobri zamrznitev ali pa celo črtanje nekaterih določil evropske direktive o prostem pretoku ljudi med članicami EU. Vizumi in ostale ovire so z vstopom v EU črtane, vsaka država članica pa ima pravico vzpostavitve mejnih kontrol v izrednih pogojih. Uradni Rim bi se znal sklicevati na povsem vsakdanje dejstvo: če nekatere stare članice občasno uvajajo mejne nadzore ob dogodkih, kot so nogometna prvenstva ali srečanje G8, potem ima tudi Italija to pravico, ko so ogrožena življenja. Kolikor poznamo doslej znano retoriko italijanskih oblasti, naj bodo levičarske ali desničarske, bodo to v Bruslju tudi dosegli.
Vstop Slovenije in drugih novih članic v schengensko območje je skoraj zanesljiv, vprašanje pa je, ali bodo meje tudi padle.
VOJISLAV BERCKO