Iz razprave o človekovih pravicah ombudsmanka Čebašek Travnikova razbrala pripravljenost za dialog med vlado, varuhinjo in poslanci
Izbrisani, Romi in revščina v Sloveniji so bili v ospredju včerajšnje razprave o poročilu varuha človekovih pravic za leto 2006 v parlamentarni komisiji za človekove pravice. Poročilo je sicer nastajalo še pod vodstvom nekdanjega varuha Matjaža Hanžka, predstavila pa ga je sedanja varuhinja Zdenka Čebašek Travnik, ki jo je ob prebiranju vladnega mnenja k poročilu zmotilo razmišljanje, da je večina problemov, na katere je opozoril Hanžek, že ustrezno urejenih oziroma odpravljenih. Iz vladnega odgovora je tudi razumela, da varuha kot takega ne potrebujemo, a to je v razpravi zanikal državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Roman Rep, ki je prepričan, da je varuh zrcalo delovanja vlade, kljub temu pa pri vprašanju izbrisanih, Romov in revščine varuhinja, nevladne organizacije in opozicija v razpravi niso delili enakega mnenja kot koalicija in vladni predstavniki.
Vladajoči so prepričani, da je vprašanje izbrisanih enkrat za vselej mogoče rešiti le z ustavnim zakonom, medtem ko varuhinja in opozicija vztrajata, da je edina pot dosledno upoštevanje odločbe ustavnega sodišča. “Zdaj moramo biti sposobni popraviti zdrs, ki ga je z izbrisom storila vlada v začetku devetdesetih let,” je menil samostojni poslanec Slavko Gaber, ki je prepričan, da je vlada zdrsnila pod še dopustno raven tudi v primeru Strojan.
Da je kljub temu primeru, ki je kompleksen, pri reševanju težav Romov opazen viden napredek, je ocenjevala Čebašek Travnikova in se strinjala z Blažem Kovačem iz Amnesty International, da je ključno pri izboljšanju položaja Romov izobraževanje. Na nekaterih območjih, tako Kovač, naj bi bilo več kot 90 odstotkov Romov nepismenih, zato se z mnenjem, da se njihov položaj izboljšuje, zlasti v zadnjih letih, kot je trdila tudi Eva Irgl (SDS), ni strinjal.
Nasprotujoča so si bila tudi mnenja o revščini. Da je problem res hud, nakazujejo vsakodnevne pobude, ki prihajajo v varuhov urad, zato varuhinja ni delila mnenja z Zvonkom Černačem (SDS), da na izboljšanje stanja človekovih pravic v državi kaže tudi padanje števila pobud od leta 2000 naprej. “Ravno nasprotno je. Ko se število pobud niža, je treba biti plat zvona, kajti manjše število pobud pomeni, da ljudje ne vidijo več možnosti, da bi jim pri reševanju problemov lahko pomagal varuh,” je opozorila Čebašek Travnikova in med ponavljajočimi se problemi postavila v ospredje še sodne zaostanke in dolgotrajno sojenje. “S tem seveda nismo zadovoljni, a se da razložiti, zakaj je tako. Vsako leto dobijo sodišča pol milijona novih zadev,” je pojasnil predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen in ocenil, da gre za sistemsko napako. Majda Potrata (SD) in Majda Širca (Zares) pa sta opozorili na nujnost zakonske določbe, po kateri bi v pripravo predlogov zakonov vključili tudi nevladne in strokovne organizacije, ki se jih zdaj velikokrat zaobide. Kljub vsemu je Čebašek Travnikova ob koncu dejala, da je iz razprave razbrala pripravljenost za dialog med njo, vlado in parlamentom, kar je nekaj novega.
O priporočilih vladi bodo člani komisije odločali danes, parlament pa na seji, ki se prične 19. novembra.
URŠKA MLINARIČ
