O celotnem številu žrtev na Pohorju je težko govoriti, doslej potrjenih grobišč na Hoškem Pohorju je triindvajset

Foto: (Marko Vanovšek) Žrtve, ki so bile ubite poleti 1945 pri Arehu, so bile zvezane z žicami, so ugotovili ob izkopavanjih grobišč na Pohorju.

Po izkopavanjih grobišč na Pohorju v okolici Areha je vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč včeraj oznanila, da gre, sodeč po antropološki analizi, za 189 žrtev. Prvotno so predvidevali, da je žrtev nekaj deset, v grobišču pa so našli 189 posmrtnih ostankov ljudi. “Ugotovili smo, da je šlo za dvakratno eksekucijo. Prva skupina je bila ustreljena nekje v okolici. Zmetana je bila v jamo in delno zasuta, tudi z apnom. Drugo skupino so verjetno pripeljali do zasute jame in jih postrelili tukaj. Po usmrtitvi so celotni teren minirali. Našli smo več kot 150 kosov eksploziva britanske izdelave. Žrtve so bile zvezane z žicami,” je dejal mag. Draško Josipovič, arheolog. Časovno je dogodek postavil v poletje 1945.

O celotnem številu žrtev na Pohorju je težko govoriti, doslej potrjenih grobišč na Hoškem Pohorju je triindvajset. Težko določljiva je tudi nacionalnost žrtev. Med njimi je bil mornariški oficir, verjetno nemške nacionalnosti, in en Srb. Približno tri četrtine je bilo Hrvatov. “Pobiti so imeli pri sebi vso osebno opremo od pip, očal, ogledal, glavnikov - razen orožja. Ostala jim je vsa obutev. Našli smo madžarski novec,” je Josipovič utemeljeval naglico usmrtitve.

“V tej deželi se gremo igro Še pomnite, tovariši. Z vsako raziskavo ugotavljamo, da je bil morilski vzorec izjemno zapleten, število udeležencev na strani ubijalcev izjemno veliko, vedenje o lokacijah in vpletenih široko razprostranjeno, tako da je govorjenje, da o tem nihče nič ni vedel, prava neumnost,” je še dejal predsednik komisije Jože Dežman.

Nina Ambrož

Samo dva dni pred načrtovanim pohodom neonacistov po Pragi, ki naj bi vodil tudi skozi staro judovsko četrt, je občinsko sodišče to akcijo čeških in mednarodnih desničarskih skrajnežev končno prepovedalo. Zadnje dni je to sodišče dvakrat preklicalo prepoved občinskih oblasti in svoje dejanje pojasnilo s proceduralnimi razlogi.

Organizatorji pohoda z baklami, Mladi nacionalni demokrati, so to zborovanje napovedali kot protest zoper sodelovanje Češke v vojni v Iraku. Sume pa je izzvala napovedana pot njihovega pohoda skozi mesto, ki je vključevala tudi staro judovsko četrt. Hkrati naj bi pohod potekal na 10. november, na obletnico Kristalne noči, v kateri je Hitler pred 69 leti v Berlinu začel pregon Judov. Praški Judje in tudi opozicijske stranke so napovedali, da bodo, če se bo pohod desničarjev pričel, judovsko četrt branili tudi s svojimi telesi. Protesti zaradi načrtovane akcije so sledili tudi iz tujine. Češki mediji so poročali, da naj bi del neonacistov jutri v Prago prišel tudi iz sosednjih Slovaške in Nemčije. Praške nevladne organizacije so objavile, da imajo podatke, da bi se lahko tega pohoda, ki so ga zdaj končno prepovedali, udeležilo približno 500 neonacistov iz Češke in še okoli 200 njihovih somišljenikov iz sosednjih držav. Ker nevarnosti nemirov še niso povsem odpravili, so se mestne oblasti odločile jutri na praške ulice poslati približno 1400 pripadnikov posebnih policijskih enot, medtem ko se bodo v judovski četrti zagotovo zbrali številni člani judovskih organizacij ter znani politiki, umetniki in druge javne osebnosti.

Medtem je izbruhnila tudi afera, povezana s češko neonacistično skrajno desnico, ki je 28. oktobra ustanovila Nacionalno gardo, paravojaško organizacijo, ki naj ne bi bila oborožena, čeprav deluje kot prava vojaška organizacija. Proti njej sta se opredelila tako predsednik države Vaclav Klaus kot predsednik koalicijske desnosredinske vlade Mirek Topolanek.

NINO KOŠUTIĆ

Italijanski premier Romano Prodi je po srečanju z romunskim kolegom Colinom Tariceanujem omilil odlok o izgonih romunskih prestopnikov

Foto: (Reuters) Italijani rušijo romunska barakarska naselja.

RIM (OD NAŠEGA SODELAVCA)

Srečanje premierov Italije in Romunije, Romana Prodija in Colina Tariceanuja, je obrodil pozitivne sadove, tudi zato, ker se je v zadevo o izganjanju romunskih državljanov vmešal uradni Bruselj in Italijo posvaril, naj ne pretirava, saj so Romuni člani EU in je torej izgon romunskih državljanov možen le na individualni ravni in s sodnimi odločbami.

Prodi in Tariceanu sta, ob poudarjanju tradicionalnega italijansko-romunskega prijateljstva, dosegla dogovor o oblikovanju skupne policijske strukture, kar pomeni, da bosta italijanska in romunska policija tesno sodelovali, tudi na italijanskem ozemlju, da bi preprečili priseljevanje zločincev in omogočila čimbolj neboleč izgon sumljivih oseb.

Premiera sta poudarila, da se italijanski in romunski narod spoštujeta, da so Romuni dobri delavci in pošteni ljudje, medtem ko je zločince treba osamiti in kaznovati. Tariceanu je izkoristil skupno tiskovno konferenco za napad na rimskega župana Walterja Veltronija, ki je sprožil s svojimi zahtevami teden napetosti v odnosu med državama, ki sedaj ogroža tudi varnost italijanskih podjetnikov v Romuniji.

Premiera sta tudi pisala v Bruselj in prosila EU za pomoč pri reševanju problema romunskih priseljencev in Romov, ki so se utaborili v Italiji, predvsem v okolici Rima.

Končno sta se vladi sporazumeli tudi o večjem nadzoru nad pretokom delovne sile, glede na to pač, da se Italija ob vstopu Romunije v EU ni odločila za moratorij, kakršnega je, na primer, uveljavila proti Sloveniji.

Dosledno s tem je Prodi dosegel tudi sporazum s skrajno levico, ki je pripravljena podpreti odlok o javni varnosti pod pogojem, da vlada sprejme nekaj njenih popravkov. V bistvu je Prodi zagotovil, da bodo posamične izgone odobrili ter overili sodniki, vlada pa bo sprejela tudi ukrepe za pomoč socialno najbolj izpostavljenim in odrinjenim, se pravi Romom.

Komunisti, ki sodelujejo v vladi, so zadovoljni, zato pa je jezen rimski župan, sicer tudi novi tajnik ustanavljajoče se demokratske stranke Walter Veltroni, ki je vladi vsilil sprejem odloka in množičnih izgonov. Ko se je pritožil voditeljem komunističnih parlamentarnih klubov, so mu polemično odvrnili, naj se “poveže s fašisti”, če želi obnoviti prvotno besedilo odloka, ki bi najbrž sprožil vladno krizo. Tega pa tudi Veltroni ne želi in se bo najbrž prisiljen sprijazniti s kompromisom med Prodijem in komunisti.

Desnosredinska koalicija, ki jo vodi Silvio Berlusconi, odloka v parlamentu ne bo podprla, češ da je brezpredmeten in neučinkovit.

STOJAN SPETIČ

Log pod Mangartom, 08.11.2007

Marko Lovec

Odstranitev katoliških simbolov na vojaškem pokopališču iz soške fronte je razburila slovenske nacionaliste - Konservatorko Ernesto Drole so obtožili nezakonitega prejema darila

Slovenski nacionalisti iz vrst kulturnega društva Črni panter so pred dnevi iz vseh domoljubnih topov napadli menjavo nagrobnih simbolov na vojaškem pokopališču v Logu pod Mangartom. Tam so avgusta borcem soške fronte, muslimanom bosanskega rodu, postavili islamske nagrobne simbole. Poleg pričakovanih ksenofobičnih obtožb o kulturni in verski grožnji, ki naj bi jo muslimani predstavljali za našo državo, so panterji konservatorko Ernesto Drole obtožili nezakonitega prejema darila od islamske verske skupnosti. Po njihovo naj bi konservatorko v skupnosti s tem prepričali v zamenjavo križev za islamske nagrobne simbole, in to kljub dejstvu, da je vojaško pokopališče s križi skoraj stoletna kulturnozgodovinska dediščina.

Tajnik islamske verske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić nam je pojasnil, da je bila želja skupnosti padlim vojakom postaviti simbole, ki so na tem pokopališču stali že na samem začetku. Vojaki iz Bosne so po Porićevih besedah med prvo svetovno vojno tam živeli spoštujoč svojo vero celo z majhno džamijo, o kateri pričajo dokumenti iz kobariškega muzeja. Na kraju, kjer so jih pokopali, so jim skoraj pred stoletjem postavili lesena znamenja, ki pa so jih Italijani v 30 letih zamenjali za kovinske križe. “Križ pa je popolnoma drugačen simbol. Zato smo si v zadnjem letu po uradni poti prizadevali za vrnitev islamskih nagrobnih simbolov,” je povedal Porić. Dejal je še, da je bila podobna menjava opravljena tudi v Avstriji. Ob tem je priznal, da so Droletovi v zahvalo na odprtju po avgustovskih delih podarili sliko Mersada Berberja. “Kot da bi dali bombonjero,” je Porić komentiral dejanje. Prav slika pa je za slovenske nacionaliste najbolj dvomljiva - cene Berberjevih del se sicer precej razlikujejo, vendar se njihova vrednost v povprečju vrti nad tisoč evri. To je mnogo več od približno 63 evrov, kolikor v skladu z uredbo o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev znaša najvišja vrednost darila, ki ga lahko sprejme uradni delavec.

Ernesta Drole nam je pojasnila, da je islamska verska skupnost izpolnila vse pogoje za poseg na pokopališču. Že prvotna ureditev je namreč upoštevala veroizpoved pokopanih, evidenca o tem pa je omogočila zamenjavo posameznih križev s tako imenovanimi nišani, ne da bi s tem okrnili kulturni spomenik. Domnevno sporno sliko je Droletova po lastnih besedah prenesla na Zavod za varovanje kulturne dediščine. Dodala pa je še, da je avstro-ogrska monarhija pred stoletjem dosegla civilizacijsko raven, ki bi nam lahko bila v premislek tudi v 21. stoletju.

Konservatorka ni odločala sama

Droletova je v vsej zgodbi igrala vlogo odgovorne konservatorke zgodovinskega spomenika, vendar so po Porićevih besedah ves čas sodelovali z mnogimi iz goriškega Zavoda za varovanje kulturne dediščine ter Krajevne skupnosti Log pod Mangartom. Marca so sprejeli ustrezno dovoljenje. Po usklajevanjih o obliki spomenikov (ohraniti so morali barvo, velikost in tablice z imeni) pa so avgusta zamenjali križe. Vse seveda na lastne stroške.