Muslimani ne počivajo več pod križi
Log pod Mangartom, 08.11.2007
Odstranitev katoliških simbolov na vojaškem pokopališču iz soške fronte je razburila slovenske nacionaliste - Konservatorko Ernesto Drole so obtožili nezakonitega prejema darila
Slovenski nacionalisti iz vrst kulturnega društva Črni panter so pred dnevi iz vseh domoljubnih topov napadli menjavo nagrobnih simbolov na vojaškem pokopališču v Logu pod Mangartom. Tam so avgusta borcem soške fronte, muslimanom bosanskega rodu, postavili islamske nagrobne simbole. Poleg pričakovanih ksenofobičnih obtožb o kulturni in verski grožnji, ki naj bi jo muslimani predstavljali za našo državo, so panterji konservatorko Ernesto Drole obtožili nezakonitega prejema darila od islamske verske skupnosti. Po njihovo naj bi konservatorko v skupnosti s tem prepričali v zamenjavo križev za islamske nagrobne simbole, in to kljub dejstvu, da je vojaško pokopališče s križi skoraj stoletna kulturnozgodovinska dediščina.
Tajnik islamske verske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić nam je pojasnil, da je bila želja skupnosti padlim vojakom postaviti simbole, ki so na tem pokopališču stali že na samem začetku. Vojaki iz Bosne so po Porićevih besedah med prvo svetovno vojno tam živeli spoštujoč svojo vero celo z majhno džamijo, o kateri pričajo dokumenti iz kobariškega muzeja. Na kraju, kjer so jih pokopali, so jim skoraj pred stoletjem postavili lesena znamenja, ki pa so jih Italijani v 30 letih zamenjali za kovinske križe. “Križ pa je popolnoma drugačen simbol. Zato smo si v zadnjem letu po uradni poti prizadevali za vrnitev islamskih nagrobnih simbolov,” je povedal Porić. Dejal je še, da je bila podobna menjava opravljena tudi v Avstriji. Ob tem je priznal, da so Droletovi v zahvalo na odprtju po avgustovskih delih podarili sliko Mersada Berberja. “Kot da bi dali bombonjero,” je Porić komentiral dejanje. Prav slika pa je za slovenske nacionaliste najbolj dvomljiva - cene Berberjevih del se sicer precej razlikujejo, vendar se njihova vrednost v povprečju vrti nad tisoč evri. To je mnogo več od približno 63 evrov, kolikor v skladu z uredbo o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev znaša najvišja vrednost darila, ki ga lahko sprejme uradni delavec.
Ernesta Drole nam je pojasnila, da je islamska verska skupnost izpolnila vse pogoje za poseg na pokopališču. Že prvotna ureditev je namreč upoštevala veroizpoved pokopanih, evidenca o tem pa je omogočila zamenjavo posameznih križev s tako imenovanimi nišani, ne da bi s tem okrnili kulturni spomenik. Domnevno sporno sliko je Droletova po lastnih besedah prenesla na Zavod za varovanje kulturne dediščine. Dodala pa je še, da je avstro-ogrska monarhija pred stoletjem dosegla civilizacijsko raven, ki bi nam lahko bila v premislek tudi v 21. stoletju.
Konservatorka ni odločala sama