Archive for November 14th, 2007

Odvetniška zbornica razume koroške Slovence

Wednesday, November 14th, 2007

Koroška odvetniška zbornica zavrnila Haiderjev napad na Rudija Vouka

sreda, 14.11.2007
Tekst: Vesna Kalčič, Celovec

CELOVEC - Prehitra vožnja funkcionarja slovenske manjšine in odvetnika Rudija Vouka po mnenju njegovih stanovskih kolegov ne krši načel odvetniške etike. Odvetniška zbornica na avstrijskem Koroškem je namreč zavrnila ovadbo deželnega glavarja Jörga Haiderja, ki je zahteval, da zbornica proti Vouku sproži disciplinski postopek.


Rudi Vouk zahteva, da ga nehajo žaliti. (Foto: Dnevnik)

Rudi Vouk je za Dnevnik povedal, da je zbornica uvidela širši smisel njegovega početja. Iz utemeljitve, s katero je zavrnila Haiderjeve zahteve, pa je razvidno, da koroški odvetniki razumejo problem slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Zbornica tako poudarja, da slovenska narodna skupnost, tako kolektiv kot tudi njeni posamezni člani, po razsodbah ustavnega sodišča ne more ustavnopravno preveriti uredb o dvojezičnih napisih v obliki individualnega predloga. Edina možnost, ki ji preostaja, je pot upravnega oziroma kazenskega postopka.

Rudi Vouk in Skupnost koroških Slovencev sta julija letos, po tistem, ko je propadel poskus avstrijskega kanclerja Alfreda Gusenbauerja, da bi rešil vprašanje dvojezične topografije, in ko je dejal, da se njegova vlada s tem problemom v tem mandatu ne bo več ukvarjala, najavila, da bosta nadaljevala s samoovadbami zaradi prehitre vožnje. Te so edina možnost, da preverijo ustavnost uredbe, ki jo je sprejela še Schüsslova vlada in trenutno velja, četudi je po Voukovem mnenju protiustavna.

Haider, proti kateremu poteka kazenski postopek zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja, ker ne spoštuje razsodb ustavnega sodišča, je včeraj izjavil, da je koroška odvetniška zbornica podaljšana roka divjaškega kršitelja zakona, in zahteval, da poseže javno tožilstvo. Rudi Vouk je povedal, da je odločitev odvetniške zbornice nedvoumna in da je skrajni čas, da ga nehajo žaliti in preganjati. Ravno včeraj mu je namreč odvetniška zbornica znova posredovala elektronsko pismo, v katerem neznani pošiljatelj odkrito grozi, da bo v primeru nedejavnosti zbornice vso zadevo vzelo v roke ljudstvo in takrat se bo Rudiju Vouku slabo godilo.

Posted in Dnevnik, Slo. manjšina v Avstriji | No Comments »

Obračun med Romi: “Nisem morilec, lahko pa to postanem”

Wednesday, November 14th, 2007

sreda, 14.11.2007
Tekst: Andrej Bedek

MURSKA SOBOTA - Po treh preložitvah je veliki senat sodnice Natalije Pavlič Goldinskij le pričel soditi petim obtoženim za pretep in streljanje med Romi v Kranjčevi ulici v Černelavcih pri Murski Soboti v noči na 4. maj 2004. Takrat sta umrla dva človeka, več jih je bilo ranjenih. Razgrete strasti je ukrotila šele posebna policijska enota.


Nekateri obtoženi – od leve proti desni Dejan Baranja, Saško Cener, Vesna Pestner in Bojan Horvat – so spet ponovili, da glavni akterji krvavih dogodkov sploh niso prišli na sodišče oziroma so kot priče pričali v njihovo škodo. (Foto: Dnevnik)

Prvi je na prostor za priče stopil Saško Cener, ki je bil na prvem sojenju spoznan za krivega umora Milana Baranje in poskusa umora Bojana Horvata, kasneje pa je bil oproščen. Po združitvi obtožnic so na zatožno klop morali sesti še Mirko Maček, Zdenka in Dejan Baranja, Bojan Horvat in Vesna Pestner. Obtožnica jim očita, da so nagovarjali k pretepu in v njem tudi sodelovali. Slavko Pestner, eden od obtoženih, si je julija lani sodil sam.

Cener je včeraj pričal, da je zaradi vsega, kar se je takrat zgodilo, izgubil ženo, ker se je moral odseliti, posilili so mu tudi hčer. “Milan in Dejan Baranja ter Bojan Horvat so mi vzeli življenje,” je zatrdil. Tisti večer je na pomoč poklical policijo: “Rekli so, naj se najprej pokoljemo, nato bodo prišli.” Zanikal je, da bi bil vpleten v krvave dogodke: “Ko se je vse začelo, sem z družino zbežal stran.” Po njegovih besedah za umorom Baranje - pred smrtjo naj bi s pištolo ustrelil Jožeta Müllerja in ranil še dva človeka - stojijo Jasmin Kokaš ter Zoran in Kristjan Pestner. Vesna Pestner je potrdila zgodbo nekdanjega partnerja. Dejala je še, da so ji Baranjevi grozili že pred majem 2004. Grozijo ji tudi danes: “Zelo se bojim za svoje otroke.” Vmes je z zatožne klopi planil Cener: “Nisem morilec, lahko pa to postanem, če bo kdo napadel mojo družino.” Mirko Maček je tisti dan preživel s pokojnim. “Bil sem ob nepravem času na nepravem mestu,” je pričal. “Tam je bilo med sto in tristo ljudi. Na Baranjo se jih je spravilo okoli trideset. Skoraj vsak je imel nekaj v rokah. Kaj se je zgodilo potem, ne vem, ker sem pobegnil. Slišal sem le poke in kričanje,” je odgovoril na vprašanje Jožeta Šafariča, Cenerjevega zagovornika, kaj dejansko ve o prepiru in streljanju. Pokojnikov sin Dejan Baranja je obremenil soobtoženega Cenerja: “Saško je z dvema nožema zabadal očeta in strica Bojana Horvata.” Prepoznal je tudi druge napadalce: naštel je ista imena kot Cener. Več ni želel povedati, ker se menda boji za življenje. “Sodišču bom pisno poslal pravo resnico,” je sklenil Dejan Baranja.

Naslednji je bil zaslišan Bojan Horvat: “S palico so me spravili na tla. Ko sem se želel pobrati, me je Kristjan Pestner še enkrat udaril, Saško Cener pa zabodel z nožem. Več se ne spomnim, saj sem se kasneje zbudil v bolnišnici,” je povedal. Zdenka Baranja je jokala med pričanjem: “Hči me je potegnila v hišo, Milan pa je ostal zunaj. Vsi so bili okoli njega in ga udarjali. Poslovila sva se s pogledom.” Povedala je, da je njeni družini grozilo skoraj vse naselje in da so enkrat pred razjarjenimi sosedi že morali pobegniti v gozd. “Jaz sem bolna, sin je v zaporu, mož je mrtev. Želim si le, da se vse neha. Tiste, ki so krivi, naj obsodijo,” je še dodala na koncu. Z zaslišanjem prič se bo sojenje nadaljevalo v začetku decembra.

Posted in Dnevnik, Cigani, Črna kronika | No Comments »

Subvencionirano življenje v dreku

Wednesday, November 14th, 2007

Črnomelj, 14.11.2007

Marko Lovec

Birokracija zavira črnomaljske poskuse ureditve kanalizacije v romskih naseljih - Država rešuje romsko brezposelnost z izdatno denarno pomočjo

Občina Črnomelj na nedavnem razpisu vladne službe za regionalni razvoj ni dobila sredstev za celovito ureditev osnovne komunalne dejavnosti v romskih naseljih Lokve in Kanižarica. Domačini pravijo, da z deževjem v naseljih naplavi celo iztrebke, država pa se je odločila problem reševati z nelogičnimi birokratskimi postopki. Vodja oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora v črnomaljski občini Vinko Kunič pravi, da so poskušali komunalni problem naselij rešiti v enem sklopu, vladna služba pa s tem ni bila zadovoljna. Zahtevali so namreč projektni načrt za vsak posamezni del predloga. Zavrnili so ureditev ceste v Lokve (največje romsko naselje) in vodne oskrbe v Drenovcu, Čudnem selu in Kanižarici. Kunič je še povedal, da to najbolj škodi Lokvam, kjer Romi živijo že tako na gosto, da so pogosti spori. Z državnimi sredstvi so tam za Rome kupili zemljišče, zdaj pa želijo urediti še kanalizacijo. “Metodologija za pridobivanje sredstev je več kot čudna,” pravi Kunič in pojasnjuje, da je gora papirja za vsako zasaditev lopate namesto celostnega projekta le izguba časa in denarja.

Problematika v romskih naseljih pa ima tudi drugo plat zgodbe. Referent za komunalo na občini Črnomelj Srečko Janjoš je povedal, da ni preprosto najti niti pet Romov, ki bi bili pripravljeni delati prek javnih del. “Rom, ki se zaposli, bo zaslužil le za odtenek več, kot dobi od socialne podpore,” pravi Janjoš. “Poleg tega pa ne želijo delati v lastnih romskih naseljih, kjer so komunalna dela pravzaprav najnujnejša.” Robert Klobučar, ki vodi javna dela v črnomaljskem komunalnem podjetju, pa pravi, da je bilo v minulem letu problemov z iskanjem Romov, ki bi bili pripravljeni delati, vseeno manj kot v preteklosti: “Z njimi smo zadovoljni, res pa je, da bi imeli težavo, če bi jih za delo hoteli najti več kot pet.” Klobučar opozarja še na en problem. Izmed desetih prijavljenih je zdravniško spričevalo za delo namreč dobilo le pet Romov. Njihova problematika se tako spreminja v začaran krog. Nezaposlenost med Romi je visoka, ministrstvo za delo pa zanje v območni enoti Črnomelj stalno zagotavlja le deset delovnih mest. Neurejene bivanjske razmere vplivajo na njihovo zdravje. Plačilo del, za katera so usposobljeni, pa znaša toliko kot socialna podpora. “Družina z dvema zaposlenima zasluži toliko, kot dobi romska družina brez zaposlenih. Ni čudno, da potem ljudje volijo Zmaga Jelinčiča,” nam je dejal domačin iz Črnomlja in dodal, da je čudež, da ob vsem tem niso spori še hujši.

Raje na podpori

Direktorica črnomaljskega zavoda za izobraževanje in kulturo Nada Žagar pravi, da je ključni problem izjemno nizka izobrazba Romov. “Raziskava med 800 Romi jugovzhodne Slovenije iz leta 2006 je pokazala, da je 90 odstotkov brezposelnih, 80 odstotkov pa brez osnovne šole,” pojasnjuje Žagarjeva. Kar 60 odstotkov Romov med 15. in 45. letom starosti ne želi zaposlitve ali drugih sprememb. “Poleg pravic bi jim morali naložiti tudi dolžnosti,” meni Žagarjeva. V zadnjih petnajstih letih je namreč 30 odstotkov aktivnih Romov zaradi visoke denarne podpore prenehalo delati. Problem pa je po besedah Žagarjeve tudi v koordinaciji med ministrstvi in izvajalci na nacionalni ravni.

Posted in Direkt, Cigani | No Comments »

Novi danski muslimani

Wednesday, November 14th, 2007

Kopenhagen, 13.11.2007

Na Danskem danes potekajo predčasne parlamentarne volitve - Poznavalci ne napovedujejo bistvenih sprememb v sestavi vladajoče koalicije

Na Danskem danes potekajo predčasne parlamentarne volitve. Poznavalci ne napovedujejo bistvenih sprememb v sestavi vladajoče koalicije. Tako naj bi liberalci premierja Andersa Fogha Rasmussena skupaj s Konservativno ljudsko stranko uspeli ohraniti oblast. Prvič v zgodovini Danske pa na volitvah nastopa stranka z muslimanskimi voditeljem. Vodja Nove alianse Naser Khader je sin Palestinca in Sirke, stranka pa računa vsaj na šest odstotkov glasov in posledični vstop v parlament, za kar sta potrebna dva odstotka. Karizmatični 44-letni politik se odlično znajde na predvolilnih shodih in pred televizijskimi kamerami. Khader se je na danski politični sceni vidno izpostavil pred dvema letoma, ko je v konfliktu, ki je nastal zaradi satiričnih karikatur preroka Mohameda, okrcal danske imame, da namerno podžigajo nepoučene islamske množice po svetu. Maja letos je ustanovil novo stranko za zmerne muslimane in s predlogi o integraciji tujcev povzročil kar nekaj skrbi pasivnim velikim strankam. Khader namreč predlaga, da se prosilcem za azil dodelijo javna dela, namesto da brezdelno čepijo po azilih na račun države. (gg)

Posted in Direkt, Svet, Islam | No Comments »