Subvencionirano življenje v dreku
Črnomelj, 14.11.2007
Birokracija zavira črnomaljske poskuse ureditve kanalizacije v romskih naseljih - Država rešuje romsko brezposelnost z izdatno denarno pomočjo
Občina Črnomelj na nedavnem razpisu vladne službe za regionalni razvoj ni dobila sredstev za celovito ureditev osnovne komunalne dejavnosti v romskih naseljih Lokve in Kanižarica. Domačini pravijo, da z deževjem v naseljih naplavi celo iztrebke, država pa se je odločila problem reševati z nelogičnimi birokratskimi postopki. Vodja oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora v črnomaljski občini Vinko Kunič pravi, da so poskušali komunalni problem naselij rešiti v enem sklopu, vladna služba pa s tem ni bila zadovoljna. Zahtevali so namreč projektni načrt za vsak posamezni del predloga. Zavrnili so ureditev ceste v Lokve (največje romsko naselje) in vodne oskrbe v Drenovcu, Čudnem selu in Kanižarici. Kunič je še povedal, da to najbolj škodi Lokvam, kjer Romi živijo že tako na gosto, da so pogosti spori. Z državnimi sredstvi so tam za Rome kupili zemljišče, zdaj pa želijo urediti še kanalizacijo. “Metodologija za pridobivanje sredstev je več kot čudna,” pravi Kunič in pojasnjuje, da je gora papirja za vsako zasaditev lopate namesto celostnega projekta le izguba časa in denarja.
Problematika v romskih naseljih pa ima tudi drugo plat zgodbe. Referent za komunalo na občini Črnomelj Srečko Janjoš je povedal, da ni preprosto najti niti pet Romov, ki bi bili pripravljeni delati prek javnih del. “Rom, ki se zaposli, bo zaslužil le za odtenek več, kot dobi od socialne podpore,” pravi Janjoš. “Poleg tega pa ne želijo delati v lastnih romskih naseljih, kjer so komunalna dela pravzaprav najnujnejša.” Robert Klobučar, ki vodi javna dela v črnomaljskem komunalnem podjetju, pa pravi, da je bilo v minulem letu problemov z iskanjem Romov, ki bi bili pripravljeni delati, vseeno manj kot v preteklosti: “Z njimi smo zadovoljni, res pa je, da bi imeli težavo, če bi jih za delo hoteli najti več kot pet.” Klobučar opozarja še na en problem. Izmed desetih prijavljenih je zdravniško spričevalo za delo namreč dobilo le pet Romov. Njihova problematika se tako spreminja v začaran krog. Nezaposlenost med Romi je visoka, ministrstvo za delo pa zanje v območni enoti Črnomelj stalno zagotavlja le deset delovnih mest. Neurejene bivanjske razmere vplivajo na njihovo zdravje. Plačilo del, za katera so usposobljeni, pa znaša toliko kot socialna podpora. “Družina z dvema zaposlenima zasluži toliko, kot dobi romska družina brez zaposlenih. Ni čudno, da potem ljudje volijo Zmaga Jelinčiča,” nam je dejal domačin iz Črnomlja in dodal, da je čudež, da ob vsem tem niso spori še hujši.
Raje na podpori
Direktorica črnomaljskega zavoda za izobraževanje in kulturo Nada Žagar pravi, da je ključni problem izjemno nizka izobrazba Romov. “Raziskava med 800 Romi jugovzhodne Slovenije iz leta 2006 je pokazala, da je 90 odstotkov brezposelnih, 80 odstotkov pa brez osnovne šole,” pojasnjuje Žagarjeva. Kar 60 odstotkov Romov med 15. in 45. letom starosti ne želi zaposlitve ali drugih sprememb. “Poleg pravic bi jim morali naložiti tudi dolžnosti,” meni Žagarjeva. V zadnjih petnajstih letih je namreč 30 odstotkov aktivnih Romov zaradi visoke denarne podpore prenehalo delati. Problem pa je po besedah Žagarjeve tudi v koordinaciji med ministrstvi in izvajalci na nacionalni ravni.