Hervardi Informacijski Center

Čez 5000 kartotek političnih zapornikov iz povojnih totalitarnih desetletij v Sloveniji je poslej v državnem arhivu

Foto: (Tit Košir) Pravosodni minister Lovro Šturm s totalitarnimi kartotekami, ki bodo v državnem arhivu shranjene za zgodovino

Arhiv Republike Slovenije je včeraj od ministrstva za pravosodje prevzel arhivsko gradivo nekdanje uprave za izvrševanje kazenskih sankcij in kartoteko političnih zapornikov, letošnje poletje najdeno v arhivu ministrstva pod oznako “politični”. Kartotek političnih zapornikov od leta 1945 in vse do 1988. je 5475. Kar se ujema s številom političnih zapornikov iz “priročnika za delo milice na področju varstva ustavne ureditve” iz leta 1985. V njem med drugim piše: “V povojnem obdobju je bilo v naši republiki zaradi težjih političnih deliktov med NOB in v času revolucionarne preobrazbe družbe obsojenih nad 5500 oseb (izvzeti IB - informbirojevci).”

Na spletni strani pravosodnega ministrstva (www.mp.gov.si) je objavljenih dolgih 80 strani podatkov z delnega seznama političnih obsojencev (od znanih: Borisa Furlana, Franja in Ljuba Sirca, Črtomirja Nagodeta, Josipa Benka, do neštetih drugih), skupaj s pozivom živim ali svojcem živih in mrtvih, da v državnem arhivu v originalnih dokumentih preverijo osebne podatke in ugotovijo, ali se nanašajo nanje ali njihove svojce. Da bi morebiti dobili status bivšega političnega zapornika (in odškodnino), kakor predvideva zakon o popravi krivic.

Vsaka kartoteka političnih zapornikov ima priimek, ime, datum in kraj rojstva, prebivališče, poklic, številko spisa, kvalifikacijo kaznivega dejanja, datum sodbe, glavno kazen, stransko kazen, zabeležen je kazensko-poboljševalni dom … Razvidno je, da so zapor, ki je bil do leta 1951 združen s prisilnim delom, prestajali največ v Mariboru pa v Ljubljani, Rajhenburgu (sedanji Brestanici). Potem na Teharjah, v Celju, Novem mestu, Škofji Loki, na Igu in v Dobu, Strunjanu, Kočevju, Begunjah na Gorenjskem, v Bresternici pri Mariboru … Največ je bilo obsojenih v letih 1945-1950. Politični zaporniki so zaznamovali šestdeseta, sedemdeseta … 176 je bilo smrtnih kazni, zapor s prisilnim delom je bil usoda 3521 obsojenih, 1721 jih je bilo v strogem zaporu. “Krivi” so bili sovražne propagande, skrivanja in podpore skrivačem, ilegalnega prehoda čez mejo, dezerterstva, kršitve zakona zoper ljudstvo in državo, napadov na državno ureditev, vohunstva. )

Vanessa Čokl

Romski svetnik Zoran Grm je včeraj uresničil napovedi in županu mestne občine Novo mesto Alojzu Muhiču dal odstopno izjavo z mesta romskega svetnika. Na tiskovni konferenci je kasneje dejal, da odstopa zaradi (ne)delovanja mestne oblasti pri reševanju romske problematike. Dobri dve uri zatem pa je za STA povedal, da so ga po izjavi za javnost poklicali iz urada za narodnosti in ga opozorili, da bo ob njegovem odstopu občina ob državnega pol milijona evrov pomoči za ureditev romskih naselij, nakar se je odločil, da bo danes izjavo preklical. “Moja odločitev za odstop je zaradi novomeške občine, ker ni imela nobenega posluha za Rome, ki spadajo pod novomeško občino. Trudil sem se in delal dobro, a po enem letu ugotavljam, da se za novomeške Rome ni naredilo nič, temveč nastaja vse več revščine,” je včeraj pojasnjeval Grm. Napovedani odstop romskega svetnika je presenetil tudi podpredsednika Zveze Romov Slovenije Bojana Tudijo.

mik