Hervardi Informacijski Center

Na tradicionalnih novinarskih dnevih v Ankaranu so včeraj govorili o diskriminaciji in o vlogi medijev, ki bi po mnenju sodelujočih (z leve Boštjan Vernik, Ranka Ivelja, Sonja Merljak, Dragan Petrovec in Brankica Petković) morali čim več poročati o njej in ljudem »dajati upanje, da sistem deluje«. (Foto: Dnevnik)

“Zakonodaja, prekopirana iz evropskih direktiv, je težko razumljiva. In zdi se, da problema diskriminacije ne razumejo niti državni organi,” ugotavlja Boštjan Vernik, vodja oddelka za področje diskriminacije urada varuhinje človekovih pravic.

Z okroglo mizo o diskriminaciji in o vlogi medijev pri tem so se včeraj v Ankaranu začeli že tradicionalni novinarski dnevi. Končali se bodo v soboto, ko bodo novinarji spregovorili tudi o aktualnih pritiskih nase, ki so ponekod privedli do velike medijske cenzure.

Na včerajšnji okrogli mizi so novinarji razpravljali o tem, kaj je diskriminacija, kje se pojavlja, kako se kaže v praksi in kako poročati o njej. Brankica Petković z Mirovnega inštituta je medije pozvala, naj o diskriminaciji v čim večji meri ozaveščajo ljudi.

“Dajte besedo žrtvam, poskušajte prisiliti inštitucije, naj v primeru diskriminacije vendarle ukrepajo. S pisanjem o težavah z diskriminacijo dajete ljudem upanje, da sistem vendarle lahko deluje,” je novinarje pozvala Petkovićeva. Pojasnila je, da Mirovni inštitut že več let organizira delavnice o preprečevanju diskriminacije, letos je izdal tudi priročnik za novinarje.

Dobro znamenje za žrtve je njena napoved, da načrtujejo projekte, ko bodo znane odvetniške družbe v imenu prizadetih žrtev diskriminacije pro bono vlagale tožbe proti tistim, ki diskriminacijo izvajajo. “To prakso na neki način že izvaja odvetniška družba Čeferin, ki zastopa družino Strojan,” je pojasnila Petkovićeva.

Žal pa včasih pri širjenju diskriminacije sodelujemo tudi novinarji, ko poročamo o nekaterih temah. Težava je tudi ta, da se pri tem večkrat sploh ne zavedamo, da diskriminiramo določeno skupino ljudi. Naše tarče so v zadnjem času predvsem marginalne skupine, ki se ne morejo braniti, kot so Romi ali brezdomci.

Na okrogli mizi je Ranka Ivelja opozorila na nekaj takih problemov, ki jih je obravnavalo tudi novinarsko častno razsodišče. Sklenili so, da je takšen način poročanja nujno potrebno odpraviti.