Archive for November 26th, 2007

23.11. dan Rudolfa Maistra

Monday, November 26th, 2007

23.11. dan Rudolfa Maistra

23. novembra 2005 smo prvič obeležili dan Rudolfa Maistra, ki je s tem dnevom postal tudi  državni praznik. 23. november je uradno državni praznik, ki spominja na čas po prvi svetovni vojni, ko je bila utemeljena slovenska severovzhodna državna meja.

Na ta dan, je Rudolf Maister, potem ko je 1. novembra 1918 s pooblastilom Narodnega sveta prevzel vojaško oblast v Mariboru in bil imenovan za generala, v dobro vodeni akciji, v Mariboru razorožil nemško Zeleno gardo (Shutzwehr) in razpustil nemški mestni svet. To, je storil le dan pred tem, ko so Nemci nameravali razorožiti Maistrove čete. V spomin na razorožitev Schutzwehra je 45. pešpolk (naslednik Maistrovega Mariborskega pešpolka) v Mariboru 23. novembra slavil svojo »polkovno slavo«. Maistrova akcija 23. novembra je bila odločilnega pomena, saj od tedaj slovenska oblast v Mariboru ni bila več resno ogrožena
 
Maister je s svojo vojsko nato začel prodirati na slovensko narodno mejno območje na Štajerskem, kar je prestrašilo nemško vojaško poveljstvo, da je nato poslalo svojega pogajalca, polkovnika Passyja, s katerim je Maister, kot spreten diplomat, sklenil pogodbo, po kateri je slovenska vojska lahko vkorakala na celotno ozemlje do narodne meje na Štajerskem in tudi na celotno ozemlje do narodne meje na Koroškem. Kljub temu, da je Maister deloval v interes slovenskega naroda, ga je narodna vlada v Ljubljani bolj kot ne pri tem omejevala, saj je namreč general Maister skušal in nameraval izpolniti tudi želje koroških Slovencev in osvoboditi slovensko narodnostno ozemlje na Koroškem, čemur pa je narodna vlada nasprotovala.  
 
Po koncu bojev z nemško Avstrijo in ureditvijo razmer na slovenskem narodnem mejnem območju na Koroškem in Štajerskem, kjer je narodna vlada spet zelo medlo delovala v dobrobit slovenskih interesov, je bila nato s sklenitvijo mirovne pogodbe z Avstrijo skoraj v celoti določena še danes veljavna državna meja.  

Zasluga, da je dandanes državna meja z sosednjo Avstrijo takšna kot je, gre generalu Maistru in njegovim borcem, saj so udejanili željo in zahteve slovenskih rojakov na slovenskem narodnem ozemlju po združitvi in obrambi slovenskega prostora. Tako se na ta dan spominjamo velikega Slovenca, domoljuba, ki je v odločilnem trenutku prispeval svoj delež in svoj boj za ohranitev in obstoj slovenskega naroda.

Slava Rudolfu Maistru! 

 

Prijeli strelca iz romskega naselja

Monday, November 26th, 2007


Policisti so v soboto prijeli osumljenca iz strelskega obračuna v romskem naselju Belečnik pri Ručetni vasi. Črnomaljski policisti so v petek popoldne posredovali v naselju zaradi spora, v katerem je bilo uporabljeno tudi strelno orožje. Z zbiranjem obvestil in ogledom kraja kaznivega dejanja so ugotovili, da sta v naselje priÅ”la 22- in 16-letni moÅ”ki, oba iz romskega naselja Sovinek. StarejÅ”i je hotel odpeljati svoje bivÅ”e dekle, kar pa je želel preprečiti njen oče. Tedaj je 22-letni osumljenec streljal nanj in ga hudo poÅ”kodoval. Osumljenec je po dejanju pobegnil in bil v soboto ob 13.50 prijet. Policisti so zasegli tudi strelno orožje z naboji. Po vseh zbranih obvestilih bodo kriminalisti iz Novega mesta zoper osumljenca podali kazensko ovadbo zaradi poskusa umora. PoÅ”kodovanega očeta po naÅ”ih podatkih zdravijo v novomeÅ”ki bolniÅ”nici.

(bmk)

Bogdan Miklič

Prisiljeni v beračenje

Monday, November 26th, 2007


V Murski Soboti so prijeli tujca, ki je v Slovenijo pripeljal tri tuje državljane invalide in jih prisilil, da so beračili. Tako pridobljen denar jim je nato odvzel. Tujcu so policisti odvzeli prostost, priveden pa je bil k preiskovalnemu sodniku.

Miha ŠoŔtarič

Albanci bežali čez Rižano

Monday, November 26th, 2007

Koprski policisti so v soboto nekaj minut pred 16. uro dobili obvestilo, da v bližini Dekanov kolovratijo trije sumljivi tipi. DruŔčino so kmalu izsledili, toda ko je zagledala kup mož v modrem in policijskega psa, je trojka začela bežati. Ni priŔla daleč. Vodnik službenega psa in njegov Ŕtirinožni sodelavec sta stekla za njimi prek namakalnega kanala, rokava mrzle reke Rižane, in ustavila nelegalno potovanje treh Albancev, Ŕe preden se jim je uspelo prebiti v Italijo.

Borut PlaninŔič ml.

Pomembne osebnosti - Andrej baron Čehovin

Monday, November 26th, 2007

Pomembne osebnosti - Andrej baron Čehovin

Andrej Čehovin (26. avg. 1810 – 10. sept. 1855) se je rodil v kmečki družini v zaselku Dolanci v Gornji Branici. Kljub preprostemu poreklu in telesni šibkosti je zaradi svoje vztrajnosti, poguma in predvsem iznajdljivosti uspel narediti bleščečo kariero v okviru avstrijske armade. Za svoje zasluge je bil leta 1850 povišan tudi v baronski stan, kar je bila izjemno redka čast, ki so jo lahko dosegli le najzaslužnejši vojaki neplemiškega stanu…

Šolanje je Andrej Čehovin, po domače Rokčev, začel pri svojem stricu, duhovniku, v Postojni, normalko je obiskoval v Gorici, gimnazijo pa v Gorici in Ljubljani. Mladi Andrej se je trmasto uprl materini želji in ustaljeni praksi, ki je nadarjene fante iz podeželja usmerila v duhovništvo, ter je kljub zavrnitvam zaradi telesne šibkosti vztrajal pri šolanju za vojaški poklic. Leta 1831 je bil sprejet med topničarje in začel je šolanje v vojaških šolah v Ljubljani in na Dunaju. Zelo hitro je napredoval po stopnicah v vojaški hierarhiji in leta 1847 je dosegel čin nadtopničarja oziroma nadognjarja (oberfeuerwerker).
Sredina 19. stoletja je bila prelomna za večino Evrope in t.i. »pomlad narodov« je zaznamovala tudi Habsburško monarhijo. V teh burnih letih je v severni Italiji izbruhnila vojna med kraljevino Piemontom in Avstrijo. Za zmagoslavje avstrijske vojske pod vodstvom maršala Radetzkya, je bil zaslužen tudi topničar iz Gornje Branice. Na tiste čase, ko so na Dunaju kraljevali valčki in na takratne avstrijske zmage v Italiji nas še danes spominja znameniti Straussov »Radetzky marš«.

V letih 1848 in 1849 se je Andrej Čehovin izkazal v številnih velikih bitkah… In nekatere so mu prinesle vojaška odlikovanja in povišanja.
- MONTANARA, 29.maj 1848: z zavzetim, dolgotrajnim natančnim topniškim obstreljevanjem je razgnal Italijane in zasegel večje količine vojaške opreme. V bitki je bil lažje ranjen. Odlikovan je bil z veliko srebrno medaljo za hrabrost.
- SOMMA CAMPAGNA, 25. julij 1848: prihitel je na pomoč eni izmed brigad, ki se je umikala. Ko je padel avstrijski poveljnik, je Čehovin hitro organiziral vojake, prevzel poveljstvo in zmagal. Odlikovan je bil z veliko zlato medaljo za hrabrost, izročil mu jo je maršal Radetzky.
- CUSTOZA, 26., 27. julij 1848: zaradi zaslug za zmago mu Radetzky podeli čin poročnika in poveljstvo nad topničarsko baterijo.
- MORTARA, 21. marec 1849: pred bitko je Čehovin splezal na drevo, da bi si dobro ogledal teren. Slučaj je hotel, da so prišli ravno takrat pod to drevo tudi italijanski častniki in Čehovin je lahko slišal njihov pogovor. Kasneje je v bitki uporabil te podatke in pripomogel k avstrijski zmagi.
- NOVARA. 23. marec 1849: z enim samim topom je tako natančno obstreljeval Italijane, da se je lahko umaknila pehota in je prišla pomoč avstrijskih cesarskih strelcev.

Po izrednem junaštvu v bitki pri Novari mu je čestital sam maršal Radetzky. Cesar Franc Jožef pa ga je 13. junija 1850 odlikoval z najvišjim vojaškim odlikovanjem: viteškim križem reda Marije Terezije. Po pravilih tega reda je bil povišan v baronski stan. Kot vojak je napredoval v nadporočnika.
V naslednjih letih je še naprej sodeloval v vojni v Italiji. Avstrijski cesar Franc Jožef mu je podelil čin stotnika, toskanski nadvojvoda Leopold II ga je odlikoval z viteškim redom tretjega razreda, ruski car pa z viteškim redom sv. Jurija. Prejel je še nekatera druga odlikovanja. Bil je prvi in edini v avstrijski vojski, ki je nosil vsa tri najvišja odlikovanja za hrabrost (že prej omenjena).
V letu 1855, na službovanju v Mantovi je Andrej Čehovin močno zbolel. Zdravit se je šel v znamenito avstrijsko zdravilišče v Baden, kjer je že istega leta umrl. Pokopali so ga v Badnu z najvišjimi vojaškimi častmi, vojno ministrstvo mu je tam postavilo spomenik.
Tudi v domači vasi ga niso pozabili. Leta 1898 so mu postavili spomenik v bližini rojstne hiše, ki je kasneje doživel zelo zanimivo usodo. Načrt zanj je izdelal arhitekt Maks Fabiani, izdelala pa sta ga kamnosek Franc Bitežnik in kipar Anton Bitežnik
Andrej Čehovin je dokazal, da plemiško poreklo in denar ni nujno temelj posameznikovega vzpona. Z vztrajnostjo, pogumom in iznajdljivostjo je fant iz Dolancev v Gornji Branici dosegel visok vojaški naziv in baronski čin. Ob spominski svečanosti ob 140. obletnici njegove smrti, ki je bila v Dolancih, 10. septembra 1995, pa so ga najvišji predstavniki slovenske vojske uvrstili tudi med pomembne može slovenske vojaške zgodovine.

L.S., Kras

vir: http://vodnik.kras-carso.com