Pomembne osebnosti - Andrej baron Čehovin

Pomembne osebnosti - Andrej baron Čehovin

Andrej Čehovin (26. avg. 1810 – 10. sept. 1855) se je rodil v kmečki družini v zaselku Dolanci v Gornji Branici. Kljub preprostemu poreklu in telesni šibkosti je zaradi svoje vztrajnosti, poguma in predvsem iznajdljivosti uspel narediti bleščečo kariero v okviru avstrijske armade. Za svoje zasluge je bil leta 1850 povišan tudi v baronski stan, kar je bila izjemno redka čast, ki so jo lahko dosegli le najzaslužnejši vojaki neplemiškega stanu…

Šolanje je Andrej Čehovin, po domače Rokčev, začel pri svojem stricu, duhovniku, v Postojni, normalko je obiskoval v Gorici, gimnazijo pa v Gorici in Ljubljani. Mladi Andrej se je trmasto uprl materini želji in ustaljeni praksi, ki je nadarjene fante iz podeželja usmerila v duhovništvo, ter je kljub zavrnitvam zaradi telesne šibkosti vztrajal pri šolanju za vojaški poklic. Leta 1831 je bil sprejet med topničarje in začel je šolanje v vojaških šolah v Ljubljani in na Dunaju. Zelo hitro je napredoval po stopnicah v vojaški hierarhiji in leta 1847 je dosegel čin nadtopničarja oziroma nadognjarja (oberfeuerwerker).
Sredina 19. stoletja je bila prelomna za večino Evrope in t.i. »pomlad narodov« je zaznamovala tudi Habsburško monarhijo. V teh burnih letih je v severni Italiji izbruhnila vojna med kraljevino Piemontom in Avstrijo. Za zmagoslavje avstrijske vojske pod vodstvom maršala Radetzkya, je bil zaslužen tudi topničar iz Gornje Branice. Na tiste čase, ko so na Dunaju kraljevali valčki in na takratne avstrijske zmage v Italiji nas še danes spominja znameniti Straussov »Radetzky marš«.

V letih 1848 in 1849 se je Andrej Čehovin izkazal v številnih velikih bitkah… In nekatere so mu prinesle vojaška odlikovanja in povišanja.
- MONTANARA, 29.maj 1848: z zavzetim, dolgotrajnim natančnim topniškim obstreljevanjem je razgnal Italijane in zasegel večje količine vojaške opreme. V bitki je bil lažje ranjen. Odlikovan je bil z veliko srebrno medaljo za hrabrost.
- SOMMA CAMPAGNA, 25. julij 1848: prihitel je na pomoč eni izmed brigad, ki se je umikala. Ko je padel avstrijski poveljnik, je Čehovin hitro organiziral vojake, prevzel poveljstvo in zmagal. Odlikovan je bil z veliko zlato medaljo za hrabrost, izročil mu jo je maršal Radetzky.
- CUSTOZA, 26., 27. julij 1848: zaradi zaslug za zmago mu Radetzky podeli čin poročnika in poveljstvo nad topničarsko baterijo.
- MORTARA, 21. marec 1849: pred bitko je Čehovin splezal na drevo, da bi si dobro ogledal teren. Slučaj je hotel, da so prišli ravno takrat pod to drevo tudi italijanski častniki in Čehovin je lahko slišal njihov pogovor. Kasneje je v bitki uporabil te podatke in pripomogel k avstrijski zmagi.
- NOVARA. 23. marec 1849: z enim samim topom je tako natančno obstreljeval Italijane, da se je lahko umaknila pehota in je prišla pomoč avstrijskih cesarskih strelcev.

Po izrednem junaštvu v bitki pri Novari mu je čestital sam maršal Radetzky. Cesar Franc Jožef pa ga je 13. junija 1850 odlikoval z najvišjim vojaškim odlikovanjem: viteškim križem reda Marije Terezije. Po pravilih tega reda je bil povišan v baronski stan. Kot vojak je napredoval v nadporočnika.
V naslednjih letih je še naprej sodeloval v vojni v Italiji. Avstrijski cesar Franc Jožef mu je podelil čin stotnika, toskanski nadvojvoda Leopold II ga je odlikoval z viteškim redom tretjega razreda, ruski car pa z viteškim redom sv. Jurija. Prejel je še nekatera druga odlikovanja. Bil je prvi in edini v avstrijski vojski, ki je nosil vsa tri najvišja odlikovanja za hrabrost (že prej omenjena).
V letu 1855, na službovanju v Mantovi je Andrej Čehovin močno zbolel. Zdravit se je šel v znamenito avstrijsko zdravilišče v Baden, kjer je že istega leta umrl. Pokopali so ga v Badnu z najvišjimi vojaškimi častmi, vojno ministrstvo mu je tam postavilo spomenik.
Tudi v domači vasi ga niso pozabili. Leta 1898 so mu postavili spomenik v bližini rojstne hiše, ki je kasneje doživel zelo zanimivo usodo. Načrt zanj je izdelal arhitekt Maks Fabiani, izdelala pa sta ga kamnosek Franc Bitežnik in kipar Anton Bitežnik
Andrej Čehovin je dokazal, da plemiško poreklo in denar ni nujno temelj posameznikovega vzpona. Z vztrajnostjo, pogumom in iznajdljivostjo je fant iz Dolancev v Gornji Branici dosegel visok vojaški naziv in baronski čin. Ob spominski svečanosti ob 140. obletnici njegove smrti, ki je bila v Dolancih, 10. septembra 1995, pa so ga najvišji predstavniki slovenske vojske uvrstili tudi med pomembne može slovenske vojaške zgodovine.

L.S., Kras

vir: http://vodnik.kras-carso.com

Leave a Reply

You must be logged in to post a comment.