Hervardi Informacijski Center

ANDREJ POMPE, STROKOVNJAK ZA TRŽNE ZNAMKE PRI FORMITAS

Slovenci imamo “srečo” s tistimi, ki naročajo in potrjujejo razne nacionalne simbole. Vedno je komplicirano in vedno je potrebna neka globlja razlaga. Kje, hudiča, tičijo tisti, ki bi morali jasno in glasno povedati, kaj pričakujejo od oblikovalcev in tržnih komunikatorjev?

Najprej sem misli, da je nekaj narobe z menoj. Nič mi ni “sedlo”, tako po všečnosti kot po strokovnosti. Od vsega, kar je slovensko oblikovalsko motorje uspelo ustvariti, so na koncu izbrali angleški stavek, ki bo reprezentiral Slovenijo. V redu, tega kot komunikacijsko sredstvo sprejmem, saj je mogoče iz njega izpeljati ogromno koristnega in je široko uporaben. Hec tega stavka je tudi v tem, da je angleška varianta postala logotip. To je načeloma sprejemljivo, moti pa premočno vpletanje ljubezni v tako občutljivo sfero, kot je država. Poglejte si razne uporabe znaka I FEEL SLOVENIA in videli boste, da se v glavnem vidi LOVE in ne SLOVENIJA - to je velika strokovna napaka, ker naj bi prvenstveno komunicirali Slovenijo in ne ljubezni.

Takoj za predstavitvijo nove podobe Slovenije pa smo dobili še simbol predsedovanja EU. Tu me je hudo zmotila popolna neusklajenost ene in druge identitete. Očitno je prevladalo načelo: vsak dogodek = nova podoba! To so žal načela iz starih časov trženja. Pred kratkim je nivo države tudi sprejel zeleno barvo kot našo barvo, znak predsedovanja pa je kljub temu šel svojo pot. Državni brending torej ne obstaja.

Predvidevam, da gre za različne, neusklajene naročnike na državnem nivoju. Če ne, potem prosim, naj nekdo poskrbi, da se ta zmeda že enkrat uredi in se postavi na pravo mesto nekdo, ki bo končno poskrbel za celotno vizualno sliko komunikacij Slovenije in njenih dogodkov. Pri znaku je najprej zbodlo ignoriranje nove barve, potem pa še ostalo. Sicer pa so negativna mnenja na spletu zelo zgovorna: “Zgleda ko čičke čačke… O moj bog… Se kar malo degeneriranega počutim… Kolk ene simbolike tle notri, jest pa samo en chicken scratch prepoznam… Majke mi, ful prefinjena vizualizacija etra, če smem dodati… Zanimivo, da lahko človek tako načrtno naredi nekaj tako neprimernega… Za trenutek sem mislil, da je to logotip… pa me je minilo… Kritiziram lahko izbiro žirije…”

Saj ne da bi se strinjal z ekstremnimi izjavami, vendar me ves ta gnev občestva močno skrbi. Spet bom postavil tisto staro, zoprno vprašanje: kako so si nekateri dovolili in ob osamosvojitvi eliminirali to, kar so vsi Slovenci sprejeli - lipov list. Morda kot ironičen odgovor na to se pri aktualnem znaku predsedovanja EU v njegovem opis znajde tudi hrastov list. Smo torej posadili hrast, ker je lipo nekdo posekal?

Dragi moji, skrajni čas je, da rečemo: “Dost” mamo!”

ANDREJ POMPE

Bruselj je še zadnjič pozval Zagreb, naj se izogne neugodnim posledicam enostranske uveljavitve zaščitne ekološko-ribolovne cone

Težko je napovedati, s katerimi ukrepi bo Evropska unija Hrvaško prisilila k spoštovanju podpisanih zavez, toda enostranske uveljavitve zaščitne ekološko-ribolovne cone (ZERC) tudi za članice EU prav gotovo ne bo opazovala križem rok. Evropski komisar za širitev Olli Rehn je dva dni pred uveljavitvijo ZERC in dva dni pred začetkom slovenskega predsedovanja Evropski uniji, povedal, da verjame, da bo Hrvaška ravnala v skladu z dogovorom in s 1. januarjem 2008 za članice EU ne bo uveljavila nobenega vidika ZERC. Bistveno je, je menil včeraj Rehn, da se rešitev poišče takoj, ko bo na Hrvaškem oblikovana nova vlada. S tem bi se Zagreb izognil neugodnim posledicam ob pristopnih pogajanjih, je povedal komisar za širitev in dodal, bi se ob uspešni rešitvi te zadeve skupaj z zagonom reform v letu 2008 Hrvaška lahko nadejala vstopa v odločilno fazo pogajanj.

Zadnjemu bruseljskemu pozivu Zagrebu se je včeraj pridružila tudi slovenska vlada. V sporočilu vladnega urada za komuniciranje so zapisali, da je mogoče vprašanje ZERC rešiti le ob upoštevanju sklenjenih sporazumov in zavez, pri čemer bo Slovenija vztrajala.

Enostranska razglasitev ZERC s strani Hrvaške, predvsem pa njena uveljavitev v praksi, bi namreč temeljito posegla v suverenost Slovenije, zato bi bilo takšno ravnanje za Slovenijo popolnoma nesprejemljivo, je še zapisano v odzivu slovenske vlade. Probleme, ki so nastali zaradi napovedi o uveljavitvi ZERC za članice EU, je po mnenju slovenske vlade mogoče odpraviti zelo hitro in preprosto - z upoštevanjem sklenjenih sporazumov in zavez. Za Slovenijo je pri ZERC sporen predvsem potek meje te cone po sredini Piranskega zaliva, ki naj bi bil do dokončnega dogovora med državama o meji le začasen.

Na “odklon od političnega dogovora, ki so ga tri strani dosegle junija 2004 in je vključen tudi v sklepe Evropskega sveta iz junija 2004″, je Hrvaško v začetku novembra v zadnjem poročilu o napredku opozorila tudi Evropska komisija. Slovenija in Italija, ki bi ju uveljavitev cone najbolj prizadela, uveljavitvi ZERC ostro nasprotujeta, tisto, na kar Bruselj, Ljubljana in Rim opozarjajo Hrvaško, pa je njena zaveza iz leta 2004, da se bo izogibala enostranski uveljavitvi cone v Jadranu in bo z uveljavitvijo ZERC za članice EU počakala, dokler ne bo dosežen dogovor vseh vpletenih strani. Ker se to ni zgodilo, Slovenija od Hrvaške vlade pričakuje odgovor, kaj namerava storiti glede ZERC, še pred začetkom predsedovanja EU, torej še danes, v nasprotnem primeru pa bo v okviru EU odločno zaščitila svoje interese.

Najpogosteje se med ukrepi, ki bi jih EU utegnila sprožiti zoper Hrvaško, omenja zamrznitev več poglavij v pristopnih pogajanjih. Italijanski minister za kmetijstvo in ribištvo Paolo De Castro je povedal, da je EU pripravljena zamrzniti štiri ali pet poglavij v pristopnih pogajanjih s Hrvaško, slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel pa je kot enega od možnih scenarijev omenil zamrznitev petih, šestih poglavij, če bo Zagreb vztrajal pri svoji odločitvi. Kako dolgo bosta še trajala molk in ignoranca hrvaškega političnega vrha, bo najbrž jasno že v prvih dneh novega leta.

ALEŠ LEDNIK

Odmev

V bližajočem se predsedovanju Svetu EU so številni videli razlog za včerajšnji nenadni podpis menjalne pogodbe med ministrom za okolje in prostor Janezom Podobnikom in pravnim zastopnikom romske družine Strojan Aleksandrom Čeferinom, s katero so Strojanovi končno dobili stalno lokacijo za naselitev in zemljo v svojo last kot odškodnino za tisto, kar jim je bilo v Ambrusu odvzeto.

Res drži, da domači politični vrh od formalnega prevzema predsedovanja loči le še nekaj dni, in nerešena situacija, v kateri so se znašli Strojanovi, o predsedujoči državi, ki se je odločila krepiti medkulturni dialog, gotovo ne bi ponujala prav bleščečega imidža. Še posebno ker so številni doma še vedno prepričani, da je prav vladna stran povzročila zaplet s tem, ko je številno romsko družino na lastno pest preselila v Postojno. A po drugi strani je prav tako res, da se je iskanje rešitve, torej lokacije, na kateri bi se lahko številna romska družina trajno naselila, vleklo že več kot leto, in je tudi zaradi vseh Strojanov in domače javnosti prav, da so se zadeve končno rešile.

Da so Strojanovi v trajno last dobili lokacijo na obrobju Ljubljane, niti ne preseneča. Predvsem zato, ker se je pri iskanju primernega prostora kot glavni problem pokazalo prav lokalno prebivalstvo manjših slovenskih naselij, ki romske družine zaradi grehov nekaterih članov iz preteklosti v svoji bližini niso želeli. In je že sleherna medijska domneva, kam bi se Strojanovi utegnili priseliti, na domnevnih novih lokacijah prebivalce mobilizirala v nekakšne vaške straže.

Tako se je lokacija v Rojah, kjer je družina Strojanovih zadnje leto prebivala v simbiozi z lokalnim prebivalstvom, iskalcem razpleta gotovo pokazala za optimalno rešitev. Zdi se, da je ljubljansko prebivalstvo edino, ki je pripravljeno na sožitje s Strojanovimi.

“Poslej bo za Strojanove vse enako kot za ostale državljane,” je po podpisu pogodbe včeraj zaključil odvetnik Čeferin. Povsem res je, da si po skoraj letu in pol življenja kot v resničnostnem šovu tudi oni zaslužijo priložnost, da zaživijo v miru. Vendarle ne gre pozabiti, da je večina članov družine otrok, ki kot orožje v dokazovanju (ne)pravilnosti te ali one politike niso imeli otroštva, kot si ga zaslužijo. Česar nihče ne sme pozabiti prav v prihajajočem predvolilnem času.

KSENIJA KOREN

Romska družina Strojan je v zameno za ambruško zemljišče včeraj dobila v last parcelo v Rojah pri Ljubljani, kjer je bila že doslej začasno nastanjena

Foto: Tit Košir Elka Strojan v Rojah z ministrom Janezom Podobnikom decembra lani - po besedah Mirka Strojana je mati Elka priodločitvi o parceli menda imela zadnjo besedo. V Rojah je zdaj po Strojanovih besedah zbrana cela družina.

Včeraj ob pol dveh popoldne se je v ministrstvu za okolje in prostor s podpisom pogodbe o zamenjavi parcele družine Strojan v Ambrusu za parcelo v Rojah v Šentvidu med pravnim zastopnikom družine Aleksandrom Čeferinom in ministrom Janezom Podobnikom končala več kot leto trajajoča zgodba o selitvi in iskanju nove lokacije za romsko družino Strojan.

“Če z izbiro lokacije ne bi bili zadovoljni, odvetniku Čeferinu ne bi pustili podpisati pogodbe,” nam je pozno popoldan povedal predstavnik družine Mirko Strojan. Pravi, da so z izbiro zadovoljni vsi, tudi mati Elka, ki je pri izbiri menda imela zadnjo besedo. Mirko Strojan je dejal, da je v Rojah sedaj zbrana cela družina.

“Vesel sem predvsem tega, da se je ta dolga in za vse strani mučna zgodba končala,” je po podpisu menjalne pogodbe dejal Čeferin, ki se je včeraj pogovarjal tudi z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, ki mu je dejal, da je izbira lokacije usklajena z lokalno skupnostjo, saj ima ta s Strojanovimi dobre izkušnje. Zatrdil naj bi mu bil, da se je družina Strojan dobro socializirala, tudi otroci redno obiskujejo šolo. Poslej bo zanje “vse enako kot za ostale državljane”, je svoja in pričakovanja države strnil Čeferin. “Preživljali se bodo sami. Pričakujem, da bodo začeli delati tudi tisti, ki še ne delajo. Otroci naj hodijo v šolo. Popolnoma enakopravni državljani kot vsi drugi bodo,” je pojasnil odvetnik.

“Zemljišči v Ambrusu in Šentvidu sta skorajda enake velikosti, poleg zemljišča pa so člani družine Strojan dobili še objekt, ki stoji na tem zemljišču. Pričakujem, da bo družina Strojan poslej normalno živela,” je pojasnil Podobnik. “Potrebnih je še nekaj postopkov pri notarjih in nekaj stvari, povezanih s samo delitvijo zemljišča, da bo podpisana pogodba v celoti začela veljati.”

Kljub vsemu je družina Strojan z včerajšnjim podpisom pogodbe že na svoji zemlji, Čeferin pa je pojasnil, da se lastninska pravica načeloma prenaša z vpisom v zemljiško knjigo, a s podpisom je pogodba že iztožljiva, zato so Strojanovi včeraj de facto postali lastniki zemlje. Dodal je, da je država poskrbela tudi za to, da je vrednost parcele v Šentvidu izenačena z vrednostjo parcele v Ambrusu, ki so jo morali Strojanovi zapustiti, obe strani pa sta se zavezali, da o podrobnostih pogodbe javno še ne bosta govorili.

Podobnik je še dejal, da se država Strojanovim ne bo opravičila za to, kar so preživeli v zadnjem letu: “Sedanja vlada je podedovala nekatera več let nerešena razmerja, ki so zaznamovala življenje družine Strojan v Ambrusu. Tam je problem v preteklosti. V sedanjosti ali prihodnosti problema ne vidim. V tem letu je družina v primerjavi s prejšnjim obdobjem živela v kakovostnih razmerah. Za otroke bo sedaj boljše.” Tudi Čeferin države ne namerava tožiti. Sicer pa je Podobnik še pojasnil, da v primerjavi z nekaterimi drugimi državami članicami EU naši Romi živijo v dobrih razmerah.

KSENIJA KOREN

Zagreb | 21.12.2007 | Š.Z.

Vitor Vukdedović … (Foto: dnevnik.hr) Državno tožilstvo v Zagrebu je podalo obtožnico zoper 29-letnega Armenda Musliua in 32-letnega Vitorija Vukdedovića, ki naj bi ugrabila in ubila 21-letnega Slovenca Jureta Bajdo, poroča hrvaška spletna stran Index.hr. V obtožnici je zapisano, da sta osumljenca ugrabitev načrtovala, od Juretovih staršev pa zahtevala odkupnino v višini 200.000 evrov. … Armend Musliu naj bi umorila Jureta Bajdo. (Foto: dnevnik.hr) 18. junija naj bi z avtomobilom pripotovala v Slovenijo, kjer naj bi ugrabila Jureta in ga prepeljala na Hrvaško. Prvi dan naj bi ugrabljenega zadrževala na neznanem naslovu v Zagrebu, nato pa naj bi odpotovali na vikend v bližini Moslovačke Slatine. Ko sta Musliua in Vukdedović spoznala, da denarja ne bosta dobila, sta se odločila izbrisati vse sledi zločina. Mladega Jureta, ki naj bi ugrabitelja dobro poznal, sta ubila, so prepričani tožilci. Štiri dni po ugrabitvi, torej 21. junija, sta obtoženca Jureta zvezala s samolepilnim trakom in mu na glavo poveznila tri plastične vrečke. 21-letnik se je zadušil, dvojica pa je njegovo truplo zakopala v gozdu v bližini Popovače, še piše v obtožnici.

Kranj | 21.12.2007 | L.H.

Murska Sobota, 21.12.2007

Murskosoboški policisti so aretirali dva Romuna, stara 34 in 21 let, ki sta osumljena ponarejanja znamenj za zaznamovanje blaga, mer in uteži

Murskosoboški policisti so aretirali dva Romuna, stara 34 in 21 let, ki sta osumljena ponarejanja znamenj za zaznamovanje blaga, mer in uteži. Goljufiva Romuna sta se pred enega od soboških gostinskih lokalov namreč pripeljala z že dodobra zdelanim osebnim avtomobilom in nič hudega slutečim gostom srebanje dopoldanske kave zmotila z mamljivo ponudbo tehničnega blaga. “Daj čoveće, vidi ovo, pravi Hilti! Dam ti ga za samo 150 evra!” Ker kavopivci niso pokazali večjega zanimanja za ponujeno blago, je cena takoj začela padati in je padala vse tja do 39 evrov. Kljub privlačni ponudbi je enemu izmed gostov prekipelo, zato je opozoril prodajalca, da bo poklical policijo, če takoj ne izgine s svojo kramo. Čeprav gost lokala takrat ni poklical policije, pa jo je čez nekaj dni mimoidoči, kateremu sta Romuna, medtem ko so ju trije sodelavci čakali v avtomobilu, ponujala v prodajo rdeče kovčke z napisom Hilti TE-35, v katerih so bila električna udarna kladiva z vso pripadajočo opremo. Policisti, ki so se odzvali na klic, so v romunskem avtomobilu našli še 30 kompletov tega orodja. Kaj hitro so ugotovili, da gre za slabe ponaredke nizkega cenovnega razreda, ki izvirajo z Daljnega vzhoda. Oba prodajalca in trojico v avtomobilu so policisti pridržali, sodišče pa je prodajalcema naložilo štiri mesece zapora s preizkusno dobo enega leta, ki jo bosta morala odslužiti kar v Romuniji, saj jima je sodišče izreklo še stransko kazen - izgon iz države za dobo enega leta. (bc)