Hrvaška uveljavitev ZERC ne bo brez posledic
Bruselj je še zadnjič pozval Zagreb, naj se izogne neugodnim posledicam enostranske uveljavitve zaščitne ekološko-ribolovne cone
Težko je napovedati, s katerimi ukrepi bo Evropska unija Hrvaško prisilila k spoštovanju podpisanih zavez, toda enostranske uveljavitve zaščitne ekološko-ribolovne cone (ZERC) tudi za članice EU prav gotovo ne bo opazovala križem rok. Evropski komisar za širitev Olli Rehn je dva dni pred uveljavitvijo ZERC in dva dni pred začetkom slovenskega predsedovanja Evropski uniji, povedal, da verjame, da bo Hrvaška ravnala v skladu z dogovorom in s 1. januarjem 2008 za članice EU ne bo uveljavila nobenega vidika ZERC. Bistveno je, je menil včeraj Rehn, da se rešitev poišče takoj, ko bo na Hrvaškem oblikovana nova vlada. S tem bi se Zagreb izognil neugodnim posledicam ob pristopnih pogajanjih, je povedal komisar za širitev in dodal, bi se ob uspešni rešitvi te zadeve skupaj z zagonom reform v letu 2008 Hrvaška lahko nadejala vstopa v odločilno fazo pogajanj.
Zadnjemu bruseljskemu pozivu Zagrebu se je včeraj pridružila tudi slovenska vlada. V sporočilu vladnega urada za komuniciranje so zapisali, da je mogoče vprašanje ZERC rešiti le ob upoštevanju sklenjenih sporazumov in zavez, pri čemer bo Slovenija vztrajala.
Enostranska razglasitev ZERC s strani Hrvaške, predvsem pa njena uveljavitev v praksi, bi namreč temeljito posegla v suverenost Slovenije, zato bi bilo takšno ravnanje za Slovenijo popolnoma nesprejemljivo, je še zapisano v odzivu slovenske vlade. Probleme, ki so nastali zaradi napovedi o uveljavitvi ZERC za članice EU, je po mnenju slovenske vlade mogoče odpraviti zelo hitro in preprosto - z upoštevanjem sklenjenih sporazumov in zavez. Za Slovenijo je pri ZERC sporen predvsem potek meje te cone po sredini Piranskega zaliva, ki naj bi bil do dokončnega dogovora med državama o meji le začasen.
Na “odklon od političnega dogovora, ki so ga tri strani dosegle junija 2004 in je vključen tudi v sklepe Evropskega sveta iz junija 2004″, je Hrvaško v začetku novembra v zadnjem poročilu o napredku opozorila tudi Evropska komisija. Slovenija in Italija, ki bi ju uveljavitev cone najbolj prizadela, uveljavitvi ZERC ostro nasprotujeta, tisto, na kar Bruselj, Ljubljana in Rim opozarjajo Hrvaško, pa je njena zaveza iz leta 2004, da se bo izogibala enostranski uveljavitvi cone v Jadranu in bo z uveljavitvijo ZERC za članice EU počakala, dokler ne bo dosežen dogovor vseh vpletenih strani. Ker se to ni zgodilo, Slovenija od Hrvaške vlade pričakuje odgovor, kaj namerava storiti glede ZERC, še pred začetkom predsedovanja EU, torej še danes, v nasprotnem primeru pa bo v okviru EU odločno zaščitila svoje interese.
Najpogosteje se med ukrepi, ki bi jih EU utegnila sprožiti zoper Hrvaško, omenja zamrznitev več poglavij v pristopnih pogajanjih. Italijanski minister za kmetijstvo in ribištvo Paolo De Castro je povedal, da je EU pripravljena zamrzniti štiri ali pet poglavij v pristopnih pogajanjih s Hrvaško, slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel pa je kot enega od možnih scenarijev omenil zamrznitev petih, šestih poglavij, če bo Zagreb vztrajal pri svoji odločitvi. Kako dolgo bosta še trajala molk in ignoranca hrvaškega političnega vrha, bo najbrž jasno že v prvih dneh novega leta.
ALEŠ LEDNIK