Tujim delavcem 24.600 delovnih dovoljenj
Poleg sezonskega dela v gradbeništvu, kmetijstvu in gozdarstvu po noveli zakona o zaposlovanju in delu tujcev uvajamo še sezonsko delo v gostinstvu in turizmu
Foto: Tit Košir O delovnih dovoljenjih - Boris Mazalin, Marjeta Cotman in Drago Lombar. |
Kljub temu da so delodajalci zahtevali izdajo 29.000 delovnih dovoljenj, so se včeraj v ekonomsko-socialnem svetu socialni partnerji strinjali s predlogom ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, da državljanom iz tretjih držav letos izdajo 24.600 delovnih dovoljenj, od teh kar 9000 za sezonska dela. Po besedah generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije Jožeta Smoleta je višja kvota nujna, ker je “v nekaterih segmentih, kjer so največje potrebe, trg dela praktično prazen”. Z višjo kvoto delovnih dovoljenj za tujce bi po njegovem lahko ohranili sedanjo gospodarsko rast. Poleg sezonskega dela v gradbeništvu, kmetijstvu in gozdarstvu po noveli zakona o zaposlovanju in delu tujcev iz leta 2007 uvajamo tudi sezonsko delo v gostinstvu in turizmu.Po načelu vzajemnosti, ki ga je Slovenija uveljavila v pogodbi o pristopu, in po zakonu o zaposlovanju in delu tujcev naša država uveljavlja enakovredne ukrepe nasproti vsem državam članicam EU. Kvota oziroma najvišje število delovnih dovoljenj je zakonsko določeno največ v višini petih odstotkov aktivnega prebivalstva RS. Podatki kažejo, da se je v zadnjih letih število novih zaposlitev tujcev, ki prvič prihajajo v Slovenijo, precej povečalo. V letu 2006 je bilo 3672 novih zaposlitev, lani pa kar 21.794. Ob tem je treba povedati, da so delodajalci lani prekinili delovno razmerje pred iztekom veljavnosti dovoljenja za zaposlitev v 2852 primerih, kar pomeni, da je bilo od 21.794 na novo izdanih dovoljenj za zaposlitev v letu 2007 konec lanskega leta veljavnih še 18.942 dovoljenj za zaposlitev.
Največji porast je bil pri izdaji dovoljenj za zaposlitev v poklicih, ki jih na slovenskem trgu dela primanjkuje. Po besedah Milana Utroše iz Zveze svobodnih sindikatov je na slovenskem trgu dela temeljni razlog za pomanjkanje nekaterih kadrov plačna politika. Po njegovem slovenski delavci raje odhajajo v tujino, kjer za znatno višje plačilo opravljajo enaka dela. “Mladi ljudje niti naključno ne razmišljajo, da bi se izobraževali za poklice, ki dajejo tako mizerne dohodke,” je dejal.
Utroša je postavil v ospredje tudi bivalne razmere tujih delavcev, saj ugotavljajo, da nekateri živijo v nemogočih razmerah, kar bi morala preverjati tudi inšpekcija. “Ne bi smeli,” pravi, “govoriti samo o številkah, ampak pogledati, kaj se s temi ljudmi dogaja, kako živijo in kako so plačani”.
ZORA KUŽET