Hervardi Informacijski Center

?rna kronika - sreda, 07.05.2008 Tekst: Sven Berdon

O?itno imamo nekaj “Josephov Fritzlov” tudi v Sloveniji… (Foto: AP)

“Dolgo se me mu?ili. Pretepali, trpin?ili na razli?ne na?ine. ?e zdaj ne morem mirno spati, pred o?mi se mi stalno vrtijo iste slike,” opisuje pretresljivo zgodbo, ki jo je do?ivljal zadnjih osem let, 48-letni mo?akar iz ene od vasi na obmo?ju Novega mesta.

Te?ko je doumeti, da se je lahko ?okantna in na trenutke povsem neverjetna zgodba odvila v Sloveniji, kjer se s podobnim primerom ?e nismo sre?ali. Na?ega sogovornika je ?e vedno zelo strah za lastno ?ivljenje, saj so mu Romi, ki so mu na surov na?in odvzeli nekaj let ?ivljenja, ve?krat grozili, ?e bi posku?al pobegniti ali njihovo iz?ivljanje naznaniti policiji. “?e bi me na?li, bi me zagotovo ubili,” je prepri?an 48-letni slovenski dr?avljan, ki ga bomo zaradi razumljive ?elje po anonimnosti imenovali Janez.

Prisilili so ga, da si je odsekal prst

Mladost je pre?ivel v vasi, kjer poleg doma?inov ?ivi tudi veliko Romov. ?eprav so druga?e sami dostikrat ?rtve diskriminacije in zapostavljanja, je v tem primeru polo?aj povsem nasproten, saj zaradi nasilnosti in gro?enj drugi va??ani ?ivijo v strahu, kaj bi se jim zgodilo, ?e bi povedali, kaj vse se dogaja. Tak?nega stanja je od nekdaj vajen tudi Janez, ki mu v ?ivljenju ni bilo postlano z ro?icami. Kot pleskar se je moral pre?ivljati s prilo?nostnimi deli. Pomagal je tudi Romom, ?eprav mu niso pla?evali, a ker je vedel, da so nasilni, jih je zaradi strahu raje ubogal. Vendar se nekega dne ni vrnil domov. Romi, za katere je opravil neko delo, ga namre? neko? preprosto niso odpeljali domov, kot je bilo v navadi, pa? pa na dom enega od njih. S tistim dnem se je za?ela njegova nepopisna kalvarija. Osem let je ostal ujetnik omenjene dru?ine, ?ivel in delal pa je kot su?enj.

Glavni protagonisti nasilne zgodbe so trije, brata in sin enega od njiju, stari nekaj ve? kot 40 oziroma 20 let, ki so z Janezom ves ?as ravnali izredno surovo. Ve?krat je posku?al pobegniti, vendar mu ni uspelo, vsaki? pa so se nato nad njim brutalno znesli. Vsak mesec so si prisvojili Janezovo socialno pomo?, enkrat pa je ?el eden od njih celo tako dale?, da je Janeza prisilil, da si je odsekal prst na roki, ker so ?eleli priti do zavarovalnine. Okrutno ravnanje je bilo znano tudi drugim va??anom, vendar si zaradi strahu pred nasilno dru?ino niso upali ukrepati. Pred pribli?no petimi leti je vso zadevo obravnavala tudi policija, ki pa je opustila pregon, ker si Janez zaradi strahu ni upal spregovoriti, pri? pa ni bilo.

V za?etku leto?njega leta se je nasilna zgodba stopnjevala, po bolestnem iz?ivljanju dveh Romov, ki sta se nemo?ne ?rtve lotila s plinskim gorilnikom, pa je februarja Janez v smrtnem strahu znova sku?al pobegniti. Ve? ur je taval po gozdu, na koncu pa se je zatekel k Romu, ki ni spadal v nasilno dru??ino in mu je bil na njegovo sre?o pripravljen pomagati. A tudi njega so kmalu dosegle brutalne gro?nje o?eta in sina, zato sta se na koncu po pomo? vendarle odpravila na policijo.

Nasilne?a sta ?e doma

Pogled na izmu?enega Janeza je pretresel tudi policiste, ki so kmalu zbrali ?tevilne dokaze o sprevr?enem ravnanju romske dru?ine. “Nad delom policije nimam pripomb. Zelo so bili prijazni, takoj so mi pomagali,” pravi Janez. Policisti naj bi delo opravili ne samo strokovno, pa? pa tudi izredno humano. Prestra?enega in povsem shuj?anega 48-letnika so nato predali usposobljeni organizaciji, ki mu je zagotovila varno bivali??e, kjer ga njegovi krvniki ne bodo na?li. Janeza so odpeljali tudi v bolni?nico, saj se je zaradi hudih opeklin na zunanjih delih stegen komaj premikal. Odmrlo, ?e zagnojeno tkivo so mu odstranili, med pregledom nesre?nega mo?akarja pa so zdravniki na zgornjem delu hrbta na?li tudi kraste in brazgotine, ki so nastale zaradi udarcev s pasom.

Hude so tudi psihi?ne posledice ve?letnega iz?ivljanja. Janez je zaradi stalnega stresa pozabljiv in ima te?ave s koncentracijo. Ker se je navadil na surovo ravnanje nasilnih Romov, “manj hudih” oblik nasilja (denimo zmerjanja in klofut) ni ve? dojemal kot nekaj nesprejemljivega in poni?ujo?ega. Tako je po dolgoletni izpostavljenosti kaznovanju in stalnemu nadzoru Janez v komunikaciji z drugimi ljudmi ?e danes zelo poni?en, za vsako dejanje in korak, ki ga namerava narediti, pa ?e vedno prosi za dovoljenje. Njegov ob?utek varnosti je zaradi okrutne izku?nje morda za vedno izginil.

Kako se bo kon?ala zgodba 48-letnika, ?e ni znano, saj to?ilstvo zadevo ?e vedno preiskuje. Prvi koraki pristojnega to?ilca pa niso spodbudni. Za Roma, osumljena kaznivega dejanja spravljanja v su?enjsko razmerje, namre? ni predlagal pripora, tako da sta lahko po zasli?anju na policiji odkorakala naravnost domov. Poleg tega Janez pravi, da sploh ni bil edini v vasi, ki je v zadnjih letih do?ivel tak?no kalvarijo. “?e vedno ?ivim v strahu, da bi me dobili. Pomembno pa se mi zdi, da ljudje izvedo, kaj se dogaja tudi v Sloveniji,” je sklenil svojo pripoved.
http://transumbilical-breast-augmentation-texas.hotpharm2u.cn/map.html
http://breast-augmentation-for.hotpharm2u.cn/map.html
http://breast-augmentation-in-portland-oregon.hotpharm2u.cn/map.html
http://breast-augmentation-jefferson-city-mo.hotpharm2u.cn/map.html
http://breast-augmentation-forums.hotpharm2u.cn/map.html
http://tightness-in-breast-after-breast-augmentation.hotpharm2u.cn/map.html
http://asymmetry-augmentation-breast-photo.hotpharm2u.cn/map.html
http://augmentation-breast-forest-park.hotpharm2u.cn/map.html
http://breast-augmentation-on-petite-women.hotpharm2u.cn/map.html
http://pre-op-breast-augmentation.hotpharm2u.cn/map.html

Slovaškemu državljanu Zoltanu Varadiju potrdili trinajstletno zaporno kazen za umor 41-letne Ljubljančanke Elizabete Osredkar

ponedeljek, 11.02.2008
Tekst: (mfr)

Krško | 17. 1. 2008, 09:01 | Martin Kerin, časnik Žurnal24 | Ni komentarjev

Pred volitvami za nadomestnega romskega svetnika 3. februarja, so v občini Krško za kandidata izbrali Morana Jurkoviča.

© BOBO

V občini Krško so včeraj tudi uradno potrdili kandidaturo predstavnika romske skupnosti za mesto romskega svetnika v tej občini. Za člana občinskega sveta je bil kot predstavnik Romov na nadomestnih volitvah predlagan Moran Jurkovič iz največjega romskega naselja v občini, Kerinovega Grma. V tem romskem naselju ima svoje stalno bivališče tudi dosedanji romski svetnik v osrednji posavski občini Zdravko Kovačič.

Vprašljive kandidature
Jurkovič je včeraj dejal, da posebnih dogovorov med Romi o njegovi kandidaturi za romskega svetnika do zdaj niso imeli. ˝Kandidaturo sem oddal glede na predlog ostalih Romov v našem naselju,˝ je povedal Jurkovič. Dejal je tudi, da naj bi imeli Romi za prihodnje mesto v občinskem svetu sicer tri kandidate. Eden izmed teh naj bi bil še iz romskega naselja na Drnovem, eden pa iz naselja Loke pri Leskovcu. Konkretna imena niso znana.

Volitve določene
Volitve za nadomestnega romskega svetnika v občini Krško bodo 3. februarja, razpis za zbiranje kandidatur pa je občina objavila v začetku decembra. ˝Z morebitnimi nadomestnimi romskimi kandidati se do sedaj o njihovi kandidaturi še nisem pogovarjal, ker me glede tega tudi ni še nihče nič obvestil,˝ pa navaja dosedanji romski občinski svetnik Zdravko Kovačič.

Odmev

V bližajočem se predsedovanju Svetu EU so številni videli razlog za včerajšnji nenadni podpis menjalne pogodbe med ministrom za okolje in prostor Janezom Podobnikom in pravnim zastopnikom romske družine Strojan Aleksandrom Čeferinom, s katero so Strojanovi končno dobili stalno lokacijo za naselitev in zemljo v svojo last kot odškodnino za tisto, kar jim je bilo v Ambrusu odvzeto.

Res drži, da domači politični vrh od formalnega prevzema predsedovanja loči le še nekaj dni, in nerešena situacija, v kateri so se znašli Strojanovi, o predsedujoči državi, ki se je odločila krepiti medkulturni dialog, gotovo ne bi ponujala prav bleščečega imidža. Še posebno ker so številni doma še vedno prepričani, da je prav vladna stran povzročila zaplet s tem, ko je številno romsko družino na lastno pest preselila v Postojno. A po drugi strani je prav tako res, da se je iskanje rešitve, torej lokacije, na kateri bi se lahko številna romska družina trajno naselila, vleklo že več kot leto, in je tudi zaradi vseh Strojanov in domače javnosti prav, da so se zadeve končno rešile.

Da so Strojanovi v trajno last dobili lokacijo na obrobju Ljubljane, niti ne preseneča. Predvsem zato, ker se je pri iskanju primernega prostora kot glavni problem pokazalo prav lokalno prebivalstvo manjših slovenskih naselij, ki romske družine zaradi grehov nekaterih članov iz preteklosti v svoji bližini niso želeli. In je že sleherna medijska domneva, kam bi se Strojanovi utegnili priseliti, na domnevnih novih lokacijah prebivalce mobilizirala v nekakšne vaške straže.

Tako se je lokacija v Rojah, kjer je družina Strojanovih zadnje leto prebivala v simbiozi z lokalnim prebivalstvom, iskalcem razpleta gotovo pokazala za optimalno rešitev. Zdi se, da je ljubljansko prebivalstvo edino, ki je pripravljeno na sožitje s Strojanovimi.

“Poslej bo za Strojanove vse enako kot za ostale državljane,” je po podpisu pogodbe včeraj zaključil odvetnik Čeferin. Povsem res je, da si po skoraj letu in pol življenja kot v resničnostnem šovu tudi oni zaslužijo priložnost, da zaživijo v miru. Vendarle ne gre pozabiti, da je večina članov družine otrok, ki kot orožje v dokazovanju (ne)pravilnosti te ali one politike niso imeli otroštva, kot si ga zaslužijo. Česar nihče ne sme pozabiti prav v prihajajočem predvolilnem času.

KSENIJA KOREN

Romska družina Strojan je v zameno za ambruško zemljišče včeraj dobila v last parcelo v Rojah pri Ljubljani, kjer je bila že doslej začasno nastanjena

Foto: Tit Košir Elka Strojan v Rojah z ministrom Janezom Podobnikom decembra lani - po besedah Mirka Strojana je mati Elka priodločitvi o parceli menda imela zadnjo besedo. V Rojah je zdaj po Strojanovih besedah zbrana cela družina.

Včeraj ob pol dveh popoldne se je v ministrstvu za okolje in prostor s podpisom pogodbe o zamenjavi parcele družine Strojan v Ambrusu za parcelo v Rojah v Šentvidu med pravnim zastopnikom družine Aleksandrom Čeferinom in ministrom Janezom Podobnikom končala več kot leto trajajoča zgodba o selitvi in iskanju nove lokacije za romsko družino Strojan.

“Če z izbiro lokacije ne bi bili zadovoljni, odvetniku Čeferinu ne bi pustili podpisati pogodbe,” nam je pozno popoldan povedal predstavnik družine Mirko Strojan. Pravi, da so z izbiro zadovoljni vsi, tudi mati Elka, ki je pri izbiri menda imela zadnjo besedo. Mirko Strojan je dejal, da je v Rojah sedaj zbrana cela družina.

“Vesel sem predvsem tega, da se je ta dolga in za vse strani mučna zgodba končala,” je po podpisu menjalne pogodbe dejal Čeferin, ki se je včeraj pogovarjal tudi z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, ki mu je dejal, da je izbira lokacije usklajena z lokalno skupnostjo, saj ima ta s Strojanovimi dobre izkušnje. Zatrdil naj bi mu bil, da se je družina Strojan dobro socializirala, tudi otroci redno obiskujejo šolo. Poslej bo zanje “vse enako kot za ostale državljane”, je svoja in pričakovanja države strnil Čeferin. “Preživljali se bodo sami. Pričakujem, da bodo začeli delati tudi tisti, ki še ne delajo. Otroci naj hodijo v šolo. Popolnoma enakopravni državljani kot vsi drugi bodo,” je pojasnil odvetnik.

“Zemljišči v Ambrusu in Šentvidu sta skorajda enake velikosti, poleg zemljišča pa so člani družine Strojan dobili še objekt, ki stoji na tem zemljišču. Pričakujem, da bo družina Strojan poslej normalno živela,” je pojasnil Podobnik. “Potrebnih je še nekaj postopkov pri notarjih in nekaj stvari, povezanih s samo delitvijo zemljišča, da bo podpisana pogodba v celoti začela veljati.”

Kljub vsemu je družina Strojan z včerajšnjim podpisom pogodbe že na svoji zemlji, Čeferin pa je pojasnil, da se lastninska pravica načeloma prenaša z vpisom v zemljiško knjigo, a s podpisom je pogodba že iztožljiva, zato so Strojanovi včeraj de facto postali lastniki zemlje. Dodal je, da je država poskrbela tudi za to, da je vrednost parcele v Šentvidu izenačena z vrednostjo parcele v Ambrusu, ki so jo morali Strojanovi zapustiti, obe strani pa sta se zavezali, da o podrobnostih pogodbe javno še ne bosta govorili.

Podobnik je še dejal, da se država Strojanovim ne bo opravičila za to, kar so preživeli v zadnjem letu: “Sedanja vlada je podedovala nekatera več let nerešena razmerja, ki so zaznamovala življenje družine Strojan v Ambrusu. Tam je problem v preteklosti. V sedanjosti ali prihodnosti problema ne vidim. V tem letu je družina v primerjavi s prejšnjim obdobjem živela v kakovostnih razmerah. Za otroke bo sedaj boljše.” Tudi Čeferin države ne namerava tožiti. Sicer pa je Podobnik še pojasnil, da v primerjavi z nekaterimi drugimi državami članicami EU naši Romi živijo v dobrih razmerah.

KSENIJA KOREN

Z delovanjem sveta bodo Romi lahko aktivneje krojili svojo usodo

Foto: Nataša Gider V novih prostorih so med prvimi nazdravili (z leve): Janja Rošer, sekretarka sveta romske skupnosti, Jožek Horvat Muc, predsednik sveta, Stane Baluh, direktor urada za narodnosti, in Darko Rudaš, romski svetnik v Murski Soboti.

Letos junija ustanovljeni svet romske skupnosti, ki je na podlagi novega zakona o Romih reprezentativni organ romske skupnosti v odnosu do države, je včeraj v Lendavski ulici v Murski Soboti dobil svoje poslovne prostore. Slovesno sta jih odprla predsednik sveta Jožek Horvat Muc in direktor urada za narodnosti Stane Baluh.

Prišel je trenutek, je na slovesnosti povedal Baluh, ko se morajo Romi začeti ponosno zavedati svojih korenin. “Tu živite pripadniki romske skupnosti skupaj z večinskim prebivalstvom že stoletja, zdaj pa je prišel čas, da boste lahko skozi svojo lastno organiziranost in aktivno sodelovanje pri oblikovanju in sprejemanju odločitev na najvišji ravni aktivno pripomogli k izboljšanju položaja romske skupnosti kot celote,” je dejal Baluh in dodal, da sedaj ni čas za notranje spore in okoriščanje posameznikov, temveč čas in priložnost, da soustvarjajo usodo svoje skupnosti, da promovirajo romski jezik in kulturo. Preko sveta romske skupnosti lahko Romi pripomorejo, tako Baluh, k odstranitvi stereotipov in posploševanj, ki so jih deležni.

Enaindvajsetčlanski svet lahko daje državnim organom in organom lokalnih skupnosti predloge, pobude in mnenja v zadevah iz svoje pristojnosti, ti organi pa morajo, kadar sprejemajo ali izdajajo akte, ki se nanašajo na položaj romske skupnosti, predhodno pridobiti mnenje sveta. V pisarni sveta bosta zaposleni sekretarka in računovodkinja, za večje dogodke pa bo imel na voljo tudi prostore Zveze Romov Slovenije. Horvat svoje funkcije, ko je povedal, ne bo opravljal poklicno.

Svet, v katerem je 14 predstavnikov Zveze Romov Slovenije in 7 predstavnikov iz vrst romskih svetnikov, se je doslej sestal že trikrat, najprej na ustanovni seji, naslednja je bila namenjena sprejemu poslovnika, tretja pa dogovoru o delu v letošnjem in prihodnjem letu, je dejal Horvat. Naslednja seja bo v januarju, na njej pa bodo obravnavali nacionalni program za Rome, ki ga pripravlja vlada.

Slovenija je prva evropska država, ki ima poseben zakon o Romih, ta teden so jo na sestanku v Bruslju kot pozitiven zgled urejanja tega vprašanja poleg Španije izpostavili tudi predstavniki Sveta Evrope in evropske komisije, je povedal Baluh. Prihodnje leto bo Slovenija, je dejal Horvat, tudi gostiteljica plenuma parlamenta svetovne romske organizacije.

Slovenija, 13.12.2007

Državni projekt posebne pomoči Romom, ki živijo v najbolj kritičnih razmerah, je te dni v posameznih romskih naseljih povzročil precejšnje razburjanje

Državni projekt posebne pomoči Romom, ki živijo v najbolj kritičnih razmerah, je te dni v posameznih romskih naseljih povzročil precejšnje razburjanje. Denarja je namreč malo, do njega pa se počutijo upravičeni vsi po vrsti. Z Lokve pri Črnomlju so se oglasili Romi, ki so prepričani, da so brez pomoči ostali nekateri, ki si jo zaslužijo najbolj. Podpredsednik Zveze Romov Slovenije Bojan Tudija, pristojen za razdeljevanje pomoči na terenu, je, kot trdijo, spregledal primer invalidne sosede, ki brez pomoči ne more niti na stranišče. Predsednik romske zveze Jožek Horvat - Muc pojasnjuje, da so od urada za narodnosti prejeli sredstva v višini pet milijonov nekdanjih tolarjev (približno 20.000 evrov). Na pobudo Tudije so začeli akcijo pomoči nujno potrebnim Romom na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini, kjer so razmere najslabše. Zaradi omejenih sredstev so sklenili predvsem z nakupom peči na drva pomagati starejšim od 60 let in invalidnim. Tudija je potrebo po pomoči ugotavljal na terenu. “Konkretno ne vem, kdo je bil izbran, vendar Tudiji popolnoma zaupam,” pravi Muc. Kot opozarja, so prizadevanja romskih aktivistov včasih vse prej kot preprosta. “Ni dobro, če se Romom ne pomaga, potem pravijo, da ne dobijo nič. Ko začneš pomoč deliti, pa imaš naenkrat kup problemov,” pravi. Klice in spore Romov, ki so prepričani, da si zaslužijo sredstva, pograbijo mediji, poizkus pomagati pa izzveni popolnoma negativno. Država postane pri podpori previdna in Romi se spet znajdejo na začetku. Direktor urada za narodnosti Stane Baluh pravi, da je zveza denar dobila na podlagi pogodbe, porabo pa nadzirajo v skladu s poročili. Tudi Baluh se strinja, da so klanovska organizacija in spori med romskimi skupnostmi velika ovira v komunikaciji. “Venomer jim pravim, delujte skupaj in ne razdeljeno,” dodaja. V prihajajočem letu bo sogovornik urada sicer postal 21-članski romski svet, ki bo po besedah Baluha slovenske Rome predstavljal uravnoteženo, presegel pa naj bi tudi delitev na avtohtone in neavtohtone med Romi. (ml)

sreda, 12.12.2007
Tekst: Mojca Zorko