Archive for the ‘Homoseksualnost’ Category

Majhen korak v napačno smer

Monday, March 10th, 2008


V Sloveniji je v 19 mesecih 15 parov registriralo istospolno partnersko skupnost. Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti kot majhen korak naprej, a v napačno smer

Istospolno partnersko skupnost je v 19 mesecih, kolikor v Sloveniji velja zakon o možni registraciji istospolne partnerske skupnosti, registriralo 15 parov, od tega kar enajst v Ljubljani. Iz statistike ministrstva za notranje zadeve se vidi tudi, da v Mariboru v tem času pred matičarja ni stopil niti en istospolni par. Število registracij je nizko, kar pa ne preseneča, saj so nevladne organizacije, ki zastopajo pravice gejev in lezbijk, že ob sprejemanju zakona povedale, da homoseksualce postavlja v neenakopraven položaj s heteroseksualnimi pari.

Predsednik Društva za integracijo homoseksualnosti Mitja Blažič je skupaj s svojim partnerjem Vikijem Kernom novembra 2006 na ustavno sodišče vložil pobudo za presojo ustavnosti zakona. Pobuda je bila na eni zadnjih februarski sej tudi obravnavana, vendar končna odločitev javno še ni znana. Blažič in Kern sta zvezo ob pristnosti kamer sicer registrirala oktobra 2006, kar je bila simbolna demonstracije nestrinjanja z določili zakona in s pravilnikom o poteku registracije. “Proces traja celih sedem minut, ne vključuje niti prstanov niti poljuba, zato se počutim ponižanega,” je tedaj dejal Blažič. Le dva tedna kasneje smo videli v Laškem registracijo gejev, ki je imela pridih poroke, obred Gorana Alda Ninovskega in Jureta Vrbnjaka je bil dostojnejši, slovesnejši in manj brezosebno birokratski. “Dogodka sta bila tako različna, da se človek vpraša, ali sta bila opravljena po istem pravilniku,” je komentiral Blažič.

Strah pred razkritjem

“Upoštevaje obsežno raziskavo, naslovljeno Vsakdanje življenje gejev in lezbijk, ki jo je Mirovni inštitut pred leti naredil na vzorcu več kot 443 istospolno usmerjenih pri nas, sklepam, da gejem in lezbijkam zakon ne nudi tistega, kar so od njega pričakovali. To pa je glede na raziskavo predvsem zagotovitev socialne varnosti in pridobitev pravic, ki jih heteroseksualni pari že imajo. V raziskavi je namreč na vprašanje “Ali bi registrirali svojo partnersko zvezo” - pri čemer se je registracija nanašala na takratni osnutek zakona, ki je prinašal izenačitev z zakonsko zvezo (z izjemo posvojitev) -, pritrdilno odgovorilo kar 61 odstotkov vprašanih. To je temeljni razlog za tako nizke številke,” pravi Blažič.

Predsednik Društva Legebitra Simon Maljevac izpostavlja temeljne pomanjkljivosti: “Partnerjema ne omogoča statusa svojca, posledično ostajajo pari v istospolni partnerski zvezi brez pravic na področju socialnega, zdravstvenega, pokojninskega in drugih zavarovanj po partnerju, pravic pa nimajo tudi na vseh drugih področjih, vezanih na pravice svojcev v različnih pravnih in drugih življenjskih okoliščinah, denimo pri odvzemu prostosti, smrti, procesnih pravicah svojcev. Zakon v mnogih segmentih partnerja zavezuje z vzajemnimi dolžnostmi, denimo z obveznostjo preživljanja partnerja, dolžnosti nege v primeru bolezni, ne daje pa jima pravic, ki omogočajo uresničitev teh dolžnosti.” Po Maljevcu na nizko število registriranih partnerskih zvez vpliva tudi strah pred razkritjem, kajti država vodi posebno evidenco tistih, ki vstopijo v registrirano partnerstvo: “In mnoge je strah, da se bodo zato soočili z diskriminacijo v svoji bližnji okolici in na delovnem mestu.”

Žrtve nasilja zaradi spolne usmerjenosti

Kot trdi Maljevac, zakon ni prispeval k zmanjšanju nestrpnosti do istospolno usmerjenih posameznikov in posameznic. Navaja Evrobarometer, izveden v okviru priprav na evropsko leto (2007) enakih možnosti, ki je pokazal, da se zaznavanje diskriminacije po spolni usmerjenosti v EU zelo razlikuje: “Na vrhu lestvice je Italija, kjer 74 odstotkov anketirancev in anketirank meni, da je diskriminacija na osnovi istospolne usmerjenosti zelo razširjena. Sledita ji Ciper, 72 odstotkov, in Grčija, 68 odstotkov. Na dnu lestvice sta Danska, 27 odstotkov, in Estonija, 26 odstotkov. Slovenija je na šestem mestu. Kar 61 odstotkov vprašanih je zatrdilo, da je diskriminacija istospolno usmerjenih velik problem v družbi. Podatek kaže na določeno mero senzibilnosti družbenega okolja za probleme istospolno usmerjenih. Ko pogledamo rezultate raziskave Slovenskega javnega mnenja o socialni distanci do posameznih manjšinskih skupin v Sloveniji, kažejo, da stanje ni bleščeče. Leta 2004 je bil delež tistih, ki so menili, da homoseksualnosti ne moremo v nobenem primeru opravičiti, 40 odstotkov, 20,2 odstotka jih je menilo, da jo lahko opravičimo v vsakem primeru.” Raziskava Mirovnega inštituta je pokazala tudi, da je 53 odstotkov vprašanih lezbijk in gejev že doživelo različne oblike nasilja zaradi svoje spolne usmerjenosti. Blažič pa dodaja tudi nekaj pozitivnih premikov zaradi zakona: “Dal nam je priložnost, da smo boj za enakost pred zakonom, za enakopravnost, za enake možnosti in spoštovanje človekovih pravic prenesli pred pravno oblast, da smo torej vložili pobudo za presojo ustavnosti, kar bo temelj za nadaljnjo urejanje socialnih pravic istospolnih parov. Zgodba je odprla tudi javno razpravo, v kateri smo imeli, predvsem po zaslugi medijev, priložnost predstaviti življenje in delo, predvsem pa sistemsko, institucionalno diskriminacijo. Zakon je prinesel tudi nekaj malega pravic, denimo možnost obiska bolnega partnerja in možnost soodločanja o načinih zdravljenja, vendar je primanjkljajev toliko, da ga tudi po dveh letih težko ocenim za kaj več kot majhen korak naprej, vendar v napačno smer.”

MATIJA STEPIŠNIK

Zaščita ali samopromocija istospolnih partnerjev?

Thursday, October 18th, 2007


“Ostro obsojamo dogodek v Orto baru,” se je včeraj na domnevno nestrpen odnos varnostnika in lastnika lokala do lezbičnega para, kot smo že poročali, odzval Mladi forum Socialnih demokratov

Naj spomnimo: eden izmed varnostnikov je na eni izmed šestnajstih kamer, natanko pred tednom dni ob enih zjutraj, na zaslonu površine 7 x 5 cm, opazil dve dekleti med poljubljanjem na bilijardni mizi. Kot mu nalaga dolžnost, je odšel v spodnje nadstropje, kjer naj bi bil priča eksplicitnemu ljubljenju, kot trdijo pri podjetju Kir, ki je lastnik bara, in ne poljubljanju, kot trdi sekcija ŠKUC LL. Medtem ko se pri Kiru zgodba nadaljuje: “Opozoril ju je, naj vstaneta in prenehata z intimnostmi, ker je to javni prostor, kjer nikomur ni dovoljeno neprimerno obnašanje. Na njune izjave, da onidve lahko počneta, kar hočeta, in na provokacije v smislu varnostnikove diskriminacije in homofobije pa jima je samo mirno odgovoril, da če mislita še naprej ležati na mizi, naj zapustita lokal.” Pri ŠKUCU LL trdijo, da naj bi od njiju zahteval, naj takoj zapustita lokal, češ da Orto bar ni “take vrste lokal”, zato naj gresta v “tak” lokal, kjer se “to” počne. Dekleti naj bi se nato pritožili še lastniku lokala, ki jima je sicer zagotovil, da se v lokal lahko vrneta, hkrati pa dodal, da je Orto bar “heteroseksualen lokal”. “Če bi bil izjavil, da je lokal za heteroseksualce, jima tega logično ne bi dovolil, kar postavlja njune izjave pod vprašaj,” je bilo še zapisano v uradi izjavi Orto bara.

Glede na to, da je lokal poznan kot liberalen, saj v njem domuje veliko subkultur, si lastniki napada na njihovo integriteto ne morejo razložiti drugače, trdijo, da sekcija ŠKUC LL izrablja smrt mladeniča pred Globalom in razpoloženje javnosti, ki trenutno ni naklonjeno tovrstnim lokalom in varnostnim službam, za samopromocijo. “Takšna ocena se nam zdi smiselna posebej glede na to, da so škucovke novico objavile šele v ponedeljek, medtem ko naj bi se dogodek zgodil že v četrtek.” dodajajo. Izjava za javnost naj bi torej sledila šele po tem, ko je bil znan odziv javnosti v zvezi s tragičnimi dogodki pri Globalu. “Verjetno ta novica v drugačnih okoliščinah ne bi dosegla take publicitete, kar zopet potrjuje našo oceno,” ugotavljajo v Orto baru. Na kar pa pri ŠKUCU LL odgovarjajo, da to v ničemer ne spremeni dejstva, da je bilo ravnanje pristojnih v gostinskem lokalu homofobično.

Kljub pojasnilom Orto bara so tudi pri Mladem forumu Socialnih demokratov prepričani, da je pričevanje para v celoti resnično, zato opozarjajo, da so “takšne izjave, ne glede na to, ali se izjavljajo v lokalu ali katerem drugem prostoru javnega značaja, diskriminatorne, kar je v nasprotju z ustavo, natančneje z njenim drugim delom (14. člen), ki govori o spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zakon pa je tudi v nasprotju z zakonom o uresničevanju načela enakega obravnavanja.” Zato slovensko družbo pozivajo k večji strpnosti in toleranci. Opažajo namreč, trdijo, da je spoštovanje pravic istospolno usmerjenih v Sloveniji na zelo nizki ravni. In dodajajo: “Ne le, da njihov status ni zadovoljivo zakonsko urejen, temveč smo celo priča nasilju in nadlegovanju. Takšno ravnanje in stanje nasilja, nestrpnosti in homofobije ostro obsojamo… Od odgovornih institucij želimo, da prevzamejo družbeno odgovornost, da jasno in glasno zastopajo pravice istospolnih partnerjev ter da namenijo več sredstev za ozaveščanje javnosti in pozivanje k večji enakopravnosti, strpnosti.”

URŠKA KEREŽI

Protest aktivistov zaradi neenakopravnosti homoseksualcev

Tuesday, October 16th, 2007

torek, 16.10.2007
Tekst: Mojca Zorko

LJUBLJANA - Ko naj bi minuli petek ponoči varnostnik iz ljubljanskega lokala Orto bar zahteval od lezbičnega para, naj zapusti lokal, so v društvu Škuc LL napovedali vrsto protestnih dogodkov, jutri celo pred Orto barom. V lokalu so nad navedbami ogorčeni.

V Škuc LL trdijo, da sta se na njih obrnili dekleti, ki sta se v Orto baru poljubljali, kar je opazil varnostnik, ki je zahteval, naj lokal zapustita, češ da “Orto bar ni take vrste lokal”. Dekletoma je nato lastnik lokala zagotovil, da se lahko v lokal vrneta, hkrati je izjavil, da je Orto bar heteroseksualen lokal,” so sporočili iz društva, ki se zavzema za pravice istospolno usmerjenih.

Menijo, da je šlo za izrazito homofobični incident in da je ravnanje osebja lokala v nasprotju z zakonodajo, da pomeni kršitev z ustavo zajamčenih človekovih pravic in svoboščin, osebne integritete in dostojanstva. Tatjana Greif iz Škuc LL opozarja še, da Ljubljana ni varna za istospolno usmerjene in da so mladi lezbični in gejevski pari nenehno žrtve nadlegovanj in celo nasilja na ljubljanskih ulicah in v lokalih. “A težava je, da se pari bojijo maščevanja, zato storilcev ne prijavijo policiji. Statistika pa ne kaže prave slike glede nasilja, katerega motiv je homofobija,” pravi Greifova.

Tudi dekleti, ki sta bili udeleženi v domnevni incident, se ne želita izpostavljati, njun boj proti diskriminaciji so zato prevzeli v Škuc LL. Med drugim so o njem obvestili policijo, ljubljanskega župana, urad za enake možnosti in varuhinjo človekovih pravic. Iz urada zadnje opozarjajo, da “zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja prepoveduje vsakršno diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti na področju dostopa do (v tem primeru) gostinskih storitev. Ker gre v konkretnem primeru za zasebni gostinski lokal, varuhu zakon o varuhu ne dopušča posredovanja, pričakujemo pa ukrepanje pristojnega inšpektorja in zagovornice načela enakosti.” Iz urada za enake možnosti so nam včeraj sporočili, da nam zaradi odsotnosti pristojnih odgovora ne morejo posredovati. Martina Gramec iz policijske uprave Ljubljana je sporočila, da policisti zbirajo vsa potrebna obvestila v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja zoper človekove pravice in svoboščine. Z ugotovitvami bodo seznanili pristojno tožilstvo. Dodala je, da nihče ne sme omejevati vstopa v javni lokal in da lani in letos niso obravnavali nobenega kaznivega dejanja kršitve enakopravnosti.

Za odgovor smo prosili tudi lastnike Orto bara, ki so bili ogorčeni nad navedbami v javnosti, saj, kot pravijo, ni šlo za diskriminacijo in “zgolj za poljubljanje”, dogodek so očitno videli drugače. Zagotovili so nam, da bodo obsežnejši odgovor posredovali, ko bodo zbrali vse informacije in se posvetovali z odvetnikom.

Iz Orto Bara vrgli lezbijki

Monday, October 15th, 2007

Ljubljana | 14.10.2007 | Š.Z.

Varnostnik naj bi iz ljubljanskega Orto Bara nagnal dekleti, ki sta se poljubljali. ”Orto Bar ni take vrste lokal,” naj bi dejal.

V četrtek, 11. oktobra, okoli 1. ure zjutraj je bil v ljubljanskem gostinskem lokalu Orto Bar lezbični par žrtev nestrpnega odnosa varnostnika in lastnika lokala, so sporočili iz lezbične sekcije ŠKUC. Lezbijki
Orto Bar naj bi morali zapustiti dve dekleti, ki sta se poljubljali (simbolična fotografija).

Varnostnik naj bi preko video kamer opazil, da se dekleti poljubljata, zato naj bi odšel do njiju in zahteval, naj takoj zapustita lokal, češ da Orto bar ”ni take vrste lokal”, zato naj gresta v ”tak” lokal, kjer se ”to” počne. ”Dekleti sta ga vprašali, ali je homofob, na kar ni reagiral, le ponovil je svoje navedbe. Dekleti sta se nato pritožili lastniku lokala, ki je sicer zagotovil, da se lahko vrneta v lokal, hkrati pa izjavil, da je Orto Bar ”heteroseksualen lokal”. Iz njegovih besed ni bilo razvidno, da bi obžaloval dogodek,” so v ŠKUC zapisali v sporočilu za javnost.O incidentu so bili, tako ŠKUC, obveščeni tudi policija, varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, vladno zagovornica načela enakih možnosti in ljubljanski župan Zoran Janković.

“Omejitev gibanja in prisilna odstranitev dveh deklet iz Orto Bara je protipravno dejanje, ki vsebuje elemente diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti. Gre za izrazito homofobični incident, ki mu botrujejo predsodki, odpor, strah oziroma sovraštvo do homoseksualnosti. Hkrati pa so ravnanje in izjave osebja lokala v nasprotju z veljavnimi zakonskimi predpisi in pomenijo kršitev z ustavo zajamčenih človekovih pravic in svoboščin, osebne integritete in dostojanstva,” so poudarili V ŠKUC.“Nadlegovanje in nasilje nad geji in lezbijkami na ljubljanskih ulicah in lokalih beležimo že več let, storilci pa večinoma ostanejo neidentificirani in nekaznovani. Tokratni homofobni incident je identičen dogodku iz leta 2001, ko je varnostnik ljubljanskega lokala Cafe Galerija prepovedal vstop dvema gejema. Prepričani smo, da nevzdržno mlahav odnos mestnih in državnih oblasti do takšnih in podobnih incidentov botruje njihovemu vztrajnemu ponavljanju,” so še opozorili.

V Iranu geje usmrtijo

Thursday, September 27th, 2007

V Iranu geje usmrtijo
26.09.2007

Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je akademike provociral s pozivom k vnovičnemu premisleku o holokavstu

Izjemno dobro razpoloženi iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je v ponedeljek nagovoril poslušalce na univerzi Columbia v New Yorku in akademike provociral s pozivom k vnovičnemu premisleku o holokavstu. Predsednik univerze Lee Bollinger ga ni vrgel s tira niti z izjavo, da še ni srečal tako ignorantskega ali neizobraženega predsednika. Študente je zanimalo, zakaj v Iranu preganjajo homoseksualce, na kar jim je začudeni Ahmadinedžad odvrnil, da v Iranu, v nasprotju z ZDA, sploh ni takšnih osebkov. Mogoče zato, ker je za homoseksualnost predvidena smrtna kazen in vsakega odkritega homoseksualca usmrtijo, kot se je to zgodilo dvema najstnikoma pred dvema letoma.

Nestrpnost romunskega politika

Thursday, September 27th, 2007

Vodja romunske politične stranke Nova generacija (PNG) in kandidat za evropske volitve 25. novembra, Gigi Becali, je napovedal, da bo v primeru zmage na predsedniških volitvah leta 2009 pregnal istospolno usmerjene v posebne četrti. “Ustanovil bom četrti za homoseksualce in lezbijke,” je dejal na nedavni tiskovni konferenci. Zapreti namerava tudi vse “klube za istospolno usmerjene in erotične trgovine”. Becali, ki je tudi lastnik nogometnega kluba Steaua iz Bukarešte, je v preteklosti že protestiral proti paradam ponosa, ki zadnja leta potekajo v romunski prestolnici. Na njegovo namero se je že odzvalo združenje za zaščito pravic homoseksualcev, ki namerava, če se bo to res zgodilo, vložiti tožbo.

V Romuniji homoseksualnost ni več prekršek šele od leta 2001. Becali je za predsednikom Traianom Basescujem najbolj priljubljen politik v Romuniji, njegova stranka pa po rezultatih javnomnenjskih anket uživa 15-odstotno podporo volivcev.

sta

Pri nas ni diskriminacije istospolnih!

Monday, September 24th, 2007

Pri nas ni diskriminacije istospolnih!

(Pričakovano) zavrnjena pobuda škucove lezbične sekcije

Ko je junija lani vlada po dolgih letih usklajevanja in dogovarjanja po navodilih nekdanjega ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobniča končno sprejela zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti, je bilo pričakovati, da se bo obdobje institucionalne diskriminiranosti poslovilo. Namesto zadovoljstva pa so nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s to tematiko, skočile v zrak in vlado okrcale, da je zakon slab nadomestek tistega, kar so pričakovali. Po enem letu se vidi, da je to res, saj se je doslej registrirala zgolj peščica. Društvo za integracijo homoseksualnosti je zato vložilo pobudo na ustavno sodišče, medtem ko so pri Škuc LL na vlado RS naslovili pobudo za dopolnitev zakona, ki bi odpravil anomalije.

Največja pomanjkljivost zakona po njihovem prepričanju je, da še vedno ne odpravlja diskriminacije na področjih, kot so socialna varnost, status svojca, status zakonskega dediča, davčna vprašanja in podobno. Te dni pa so dobili negativni odgovor od ministrice za delo, družino in socialne zadeve Marjete Cotman. V imenu vlade je pobudnike obvestila, da spremembe oziroma dopolnitve zakona ne bo, ker diskriminacije sploh ne more biti: “Dejstvo, da gre za skupnost dveh oseb istega spola, predstavlja bistveno drugačne okoliščine oziroma drugačen položaj od razmerja med dvema osebama različnega spola. Za diskriminacijo bi namreč šlo, če bi osebe v istem položaju imele različne pravice ali različen obseg pravic oziroma bi bile v drugačnem pravnem položaju.” Tudi ostale pravice naj istospolno usmerjenim ne bi bile nedosegljive, le da si jih morajo urediti po kakšni drugi poti. Vsa dognanja vlade pa izhajajo iz preproste zdrave kmečke logike: “Vlada je kot predlagatelj zakona izhajala iz stališča, da gre v primeru istospolnih partnerskih skupnosti za posebno življenjsko skupnost dveh odraslih oseb istega spola, ki je ni mogoče enačiti z razmerjem, ki nastane pri sklenitvi zakonske zveze.” Argumenti, da je zaradi takšne odločitve vlade del družbe v drugorazrednem položaju glede na večino, ne zaležejo …

Sebastijan Ozmec

Institucionalna homofobija

Tuesday, September 11th, 2007
1. september 2007

Institucionalna homofobija

Zagrebški policisti in strpnost do gejev

Žrtev letošnjih homofobnih izpadov na zagrebški paradi ponosa je bila skupina podpornikov iz nekaterih evropskih držav, med njimi tudi iz Slovenije. Po manifestaciji Zagreb pride so aktiviste napadli nestrpneži in se jih lotili z žaljivkami, s pljunki in pestmi. Po uspešni samoobrambi je sledilo šikaniranje, nedostojno vedenje in neprofesionalno ravnanje organov pregona na policijski postaji. Najprej so aktiviste dali v čakalnico skupaj z obritoglavci, ki so jasno izražali sovražnost in nestrpnost. Kasneje v zapisnik niso želeli vpisati različice dogodka, kot so ga prijavile žrtve. Medtem so bili čakajoči aktivisti deležni poduka policistov, da se napad sploh ne bi bil zgodil, če bi ostali doma in ne bi bili hodili k njim, ter ukaza, da se niti slučajno ne smejo dotikati drug drugega, objemati ali na njihovi postaji početi kakih drugih nečednosti.

Zaradi odkrite institucionalne diskriminatornosti so se aktivisti pritožili na več mednarodnih in hrvaških naslovov. Dober mesec po dogodku so prejeli odgovor hrvaškega notranjega ministrstva, da je postopek potekal povsem korektno. Zaradi manjše napake pri pisanju zapisnika so bili odgovorni policisti opozorjeni, incident pa bodo uporabili v izobraževalne namene in bo prispeval k večji profesionalizaciji hrvaške policije. Na nedostojno vedenje pa bi policisti opozorili vsakogar, ki bi kršil javno moralo, ne le istospolno usmerjene. Predsednik Društva za integracijo homoseksualnosti Mitja Blažič je ob nadaljnjem zatiskanju oči pred homofobijo na Hrvaškem zgrožen. Najhuje pa je, da želijo policisti dogodek prekvalificirati iz homofobnega napada, ki je kaznivo dejanje, v verbalni napad, ki je zgolj prekršek oziroma motenje javnega reda in miru. „In prav tega hrvaška policija noče priznati, da je šlo za homofobni napad, in tako legitimira nasilneže. Zakaj? To najbolje vedo sami, osebno pa sem prepričan, da zato, ker se jim zdi normalno, da pedre pretepajo. Tak je bil tudi odnos policije na postaji. Do nasilnežev prijazen, do nas osoren in hladen. Ni res, da smo se na policijski postaji vedli neprimerno. Moj registrirani partner, torej moj mož, me je namreč objel, da bi me pomiril, saj sem bil žrtev fizičnega napada. Prav tako me je objel prijatelj. Gre preprosto za dejanje človeške topline in sočutja, ki ga žrtev neposredno po napadu še kako potrebuje, ne pa za neprimerno obnašanje.“ Zaradi odkrite nestrpnosti policistov se ob prajdu vsako leto ponavljajo nasilni izgredi in nestrpne protimanifestacije katoliških varuhov morale …

Sebastijan Ozmec