Hervardi Informacijski Center

Kartum | 30.11.2007 | M.K./Reuters

Gillian se boji za svoje življenje. Več tisoč ljudi se je podalo na ulice sudanske prestolnice Kartuma, kjer oboroženi z noži in palicami zahtevajo smrt za obsojeno 54-letno britansko učiteljico, ki se je za 15 dni znašla v ječi, ker je plišastega medvedka poimenovala po muslimanskem preroku Mohamedu in tako po mnenju sodišča žalila islamsko vero.Množici se zdi 15-dnevna zaporna kazen premila in zahtevajo, da Britanko ustrelijo. „Nihče, ki žali našega preroka, ne bi smel živeti! Sramota za Veliko Britanijo!“ vpijejo protestniki in zažigajo časopise, v katerih je objavljena slika obsojene učiteljice. Protestnike spremlja tudi policija, še posebej pa so zaščitili šolo, v kateri je poučevala učiteljica, saj se bojijo, da bi se podivjana množica znesla nad objektom. Gillian Gibbons se je izognila hujši kazni, saj ji je grozila zaporna kazen do enega leta oziroma 40 udarcev. Ravnatelj šole je kazen označil za pravično, dodal pa je še, da se šola ne bo pritožila nanjo. Oglasili pa so se tudi učitelji na šoli, ki pravijo, da se ni Gillian sama spomnila poimenovati medvedka Mohamed. Kazen bo prestajala v zaporu v bližini Kartuma, nato pa jo bodo izgnali iz države. O primeru britanske učiteljice so se razpisali tudi sudanski časniki. (Foto: Reuters) Velika Britanija je že po izreku sodbe izrazila zaskrbljenost, britanski minister za zunanje zadeve David Miliband, ki je nad sodbo močno razočaran, pa je na pogovor poklical sudanskega ambasadorja.

Kopenhagen, 13.11.2007

Na Danskem danes potekajo predčasne parlamentarne volitve - Poznavalci ne napovedujejo bistvenih sprememb v sestavi vladajoče koalicije

Na Danskem danes potekajo predčasne parlamentarne volitve. Poznavalci ne napovedujejo bistvenih sprememb v sestavi vladajoče koalicije. Tako naj bi liberalci premierja Andersa Fogha Rasmussena skupaj s Konservativno ljudsko stranko uspeli ohraniti oblast. Prvič v zgodovini Danske pa na volitvah nastopa stranka z muslimanskimi voditeljem. Vodja Nove alianse Naser Khader je sin Palestinca in Sirke, stranka pa računa vsaj na šest odstotkov glasov in posledični vstop v parlament, za kar sta potrebna dva odstotka. Karizmatični 44-letni politik se odlično znajde na predvolilnih shodih in pred televizijskimi kamerami. Khader se je na danski politični sceni vidno izpostavil pred dvema letoma, ko je v konfliktu, ki je nastal zaradi satiričnih karikatur preroka Mohameda, okrcal danske imame, da namerno podžigajo nepoučene islamske množice po svetu. Maja letos je ustanovil novo stranko za zmerne muslimane in s predlogi o integraciji tujcev povzročil kar nekaj skrbi pasivnim velikim strankam. Khader namreč predlaga, da se prosilcem za azil dodelijo javna dela, namesto da brezdelno čepijo po azilih na račun države. (gg)

Log pod Mangartom, 08.11.2007

Marko Lovec

Odstranitev katoliških simbolov na vojaškem pokopališču iz soške fronte je razburila slovenske nacionaliste - Konservatorko Ernesto Drole so obtožili nezakonitega prejema darila

Slovenski nacionalisti iz vrst kulturnega društva Črni panter so pred dnevi iz vseh domoljubnih topov napadli menjavo nagrobnih simbolov na vojaškem pokopališču v Logu pod Mangartom. Tam so avgusta borcem soške fronte, muslimanom bosanskega rodu, postavili islamske nagrobne simbole. Poleg pričakovanih ksenofobičnih obtožb o kulturni in verski grožnji, ki naj bi jo muslimani predstavljali za našo državo, so panterji konservatorko Ernesto Drole obtožili nezakonitega prejema darila od islamske verske skupnosti. Po njihovo naj bi konservatorko v skupnosti s tem prepričali v zamenjavo križev za islamske nagrobne simbole, in to kljub dejstvu, da je vojaško pokopališče s križi skoraj stoletna kulturnozgodovinska dediščina.

Tajnik islamske verske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić nam je pojasnil, da je bila želja skupnosti padlim vojakom postaviti simbole, ki so na tem pokopališču stali že na samem začetku. Vojaki iz Bosne so po Porićevih besedah med prvo svetovno vojno tam živeli spoštujoč svojo vero celo z majhno džamijo, o kateri pričajo dokumenti iz kobariškega muzeja. Na kraju, kjer so jih pokopali, so jim skoraj pred stoletjem postavili lesena znamenja, ki pa so jih Italijani v 30 letih zamenjali za kovinske križe. “Križ pa je popolnoma drugačen simbol. Zato smo si v zadnjem letu po uradni poti prizadevali za vrnitev islamskih nagrobnih simbolov,” je povedal Porić. Dejal je še, da je bila podobna menjava opravljena tudi v Avstriji. Ob tem je priznal, da so Droletovi v zahvalo na odprtju po avgustovskih delih podarili sliko Mersada Berberja. “Kot da bi dali bombonjero,” je Porić komentiral dejanje. Prav slika pa je za slovenske nacionaliste najbolj dvomljiva - cene Berberjevih del se sicer precej razlikujejo, vendar se njihova vrednost v povprečju vrti nad tisoč evri. To je mnogo več od približno 63 evrov, kolikor v skladu z uredbo o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev znaša najvišja vrednost darila, ki ga lahko sprejme uradni delavec.

Ernesta Drole nam je pojasnila, da je islamska verska skupnost izpolnila vse pogoje za poseg na pokopališču. Že prvotna ureditev je namreč upoštevala veroizpoved pokopanih, evidenca o tem pa je omogočila zamenjavo posameznih križev s tako imenovanimi nišani, ne da bi s tem okrnili kulturni spomenik. Domnevno sporno sliko je Droletova po lastnih besedah prenesla na Zavod za varovanje kulturne dediščine. Dodala pa je še, da je avstro-ogrska monarhija pred stoletjem dosegla civilizacijsko raven, ki bi nam lahko bila v premislek tudi v 21. stoletju.

Konservatorka ni odločala sama

Droletova je v vsej zgodbi igrala vlogo odgovorne konservatorke zgodovinskega spomenika, vendar so po Porićevih besedah ves čas sodelovali z mnogimi iz goriškega Zavoda za varovanje kulturne dediščine ter Krajevne skupnosti Log pod Mangartom. Marca so sprejeli ustrezno dovoljenje. Po usklajevanjih o obliki spomenikov (ohraniti so morali barvo, velikost in tablice z imeni) pa so avgusta zamenjali križe. Vse seveda na lastne stroške.

Z jutranjo molitvijo v športni dvorani Slovan na Kodeljevem v Ljubljani bodo muslimani v Sloveniji danes začeli tridnevno praznovanje enega največjih muslimanskih praznikov - ramazanskega bajrama, ki pomeni tudi konec enomesečnega posta. Konec ramazana in posta bodo muslimani po vsem svetu proslavili z molitvijo, obiskovanjem sorodnikov in prijateljev ter obdarovanjem. Osrednjo bajramsko slovesnost v Ljubljani bo vodil mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus, bajramske svečanosti pa bodo priredili še v Mariboru, Celju, Velenju, Trbovljah, Kranju, Tržiču, Škofji Loki, Kamniku, na Jesenicah, v Postojni, Ajdovščini, Sežani, Kopru, Kočevju, Novemu mestu in Krškem.

Urška Mlinarič

Duisburg, 11.10.2007

Rudi Rus

Minaret na novi džamiji v Duisburgu bo zasenčil zvonik katoliške cerkve - Duhovniki in prebivalstvo so podprli gradnjo

Vprašanje gradnje mošeje ni aktualno samo v Ljubljani, temveč tudi v marsikaterem drugem evropskem mestu. V Kölnu v Nemčiji krščanski demokrati že nekaj let ne dovolijo muslimanom, da bi si zgradili mošejo.

Popolnoma drugače je v samo 60 kilometrov oddaljenem Duisburgu, kjer bodo prihodnje leto muslimani ramadan slavili v največji džamiji v Nemčiji. Minaret bo visok 34 metrov - skoraj toliko kot zvonik bližnje katoliške cerkve. Najzanimivejše pa je, da skoraj nihče v Duisburgu ni oviral tega projekta, ki bo končan spomladi 2008. Mošejo gradijo v delavskem predelu Marxloh, kamor je v času gospodarskega čudeža pred 40 in več leti prišlo več tisoč priseljencev z vseh koncev sveta, tudi iz Slovenije. Danes je od 18.000 prebivalcev Marxloha (ki spominja na ljubljanske Fužine) kar 8000 Turkov. Na nedeljski maši se tam v katoliški cerkvi nabere komaj kakšnih 300 vernikov. Prav nasprotno pa je med svetim mesecem ramadanom nabito polnih okoli deset dvorišč, ki služijo klanjanju Alahu. V Duisburgu so že pred 20 leti načrtovali gradnjo džamije. Zanimivo je, da sta katoliški in protestantski duhovnik iz Marxloha podprla projekt gradnje. “Seveda so nekateri verniki jezni, ker se v njihovem okolišu gradi džamija,” pravi katoliški duhovnik Michael Kemper, ki je tudi velik borec za mir med verami. Kemper meni, da se lahko z dialogom reši veliko stvari in da mora Marxloh postati okolje srečevanja ljudi različnih ver. Poleg džamije, v kateri bo prostora za 1200 ljudi, bodo še velika knjižnica, predavalnica in kavarna. Načrtovane so tudi učilnice, v katere bodo vabljeni tako muslimani kot drugi. Izvajali se bodo tečaji nemščine in turščine in ponujena bo različna pomoč šolarjem. Džamija naj bi tako postala tudi kraj, kjer bi turškim otrokom in tudi odraslim olajšali vključevanje v nemško družbo. Zato ni presenetljivo, da je Evropska unija za gradnjo džamije s kulturnim središčem prispevala 3,2 milijona evrov. Za muslimane je to dokaz, da je tudi zanje prostor v evropski in nemški družbi.

V Iranu geje usmrtijo
26.09.2007

Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je akademike provociral s pozivom k vnovičnemu premisleku o holokavstu

Izjemno dobro razpoloženi iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je v ponedeljek nagovoril poslušalce na univerzi Columbia v New Yorku in akademike provociral s pozivom k vnovičnemu premisleku o holokavstu. Predsednik univerze Lee Bollinger ga ni vrgel s tira niti z izjavo, da še ni srečal tako ignorantskega ali neizobraženega predsednika. Študente je zanimalo, zakaj v Iranu preganjajo homoseksualce, na kar jim je začudeni Ahmadinedžad odvrnil, da v Iranu, v nasprotju z ZDA, sploh ni takšnih osebkov. Mogoče zato, ker je za homoseksualnost predvidena smrtna kazen in vsakega odkritega homoseksualca usmrtijo, kot se je to zgodilo dvema najstnikoma pred dvema letoma.

London, 08.09.2007
Gregor Gruber

Islamska sekta deobandov zavzela polovico britanskih mošej - Kleriki propagirajo sveto vojno in prepovedujejo zahodni način življenja

Raziskava novinarjev britanskega časnika Times je razkrila, da je skoraj polovica mošej v Veliki Britaniji pod nadzorom skrajnih islamskih sekt. Njihovi pridigarji pogosto nasprotujejo britanskemu načinu življenja in podžigajo vernike k sveti vojni proti zahodnemu svetu. V zadnjih letih se je najbolj razmahnila sekta deobandov, pod katero spada tudi del afganistanskih talibanov. Skrajno konservativno gibanje je najbolj razširjeno v osrednji in severni Angliji, v mestih Blackburn, Bolton, Preston, Oldham in Burnley pa popolnoma prevladujejo. Duhovni vodja sekte Rijad Ul Hak prisega na strogo šeriatsko pravo in v svojih pridigah širi sovraštvo do Judov, kristjanov in tudi hinduistov.

Ugotovitve Timesa postavljajo pod vprašaj vladne trditve, da so za razmah radikalnega islama na Otoku krivi pridigarji iz tujine, predvsem iz Pakistana. Šestintridesetletni Rijad Ul Hak ni edini, ki je obiskoval islamske šole na severu Anglije in spada v novo generacijo doma vzgojenih imamov, ki širijo skrajno različico islama. Sekta deobandov je tudi najproduktivnejša pri šolanju novih klerikov, saj jih kar 80 odstotkov pridobi izobrazbo oziroma indoktrinacijo v njihovi šoli. To nikakor ne pomeni, da vsi muslimani, ki molijo v mošejah deobandov, sledijo krvavemu izolacionističnemu nauku Ul Hake. Obstajajo tudi zmerni kleriki pri sekti deobandov, a ti v Veliki Britaniji ne predstavljajo večine.

Slušatelji deobandskih seminarjev izvejo, da so umetnost, televizija, šport in tudi šah peklenske pregrehe. Še posebno alergični so na popularno glasbo, ki naj bi bila del vseobsegajoče judovske zarote z namenom pokvariti mlade muslimane. Med največje dosežke sodobne zgodovine pa štejejo teroristični napad 11. septembra 2001 na Svetovni trgovinski center v New Yorku. Kaled Ahmed, poznavalec skrajnega islama v Pakistanu, kjer so deobandi vplivna politična skupina, pravi, da je (bila) britanska vlada kljub poudarku na boju proti terorizmu nerazumljivo slepa in s svojo ignoranco dovolila dominacijo skrajnega islama nad zmernim.

Najnovejša raziskava javnega mnenja, v kateri so sodelovali državljani vodilnih članic EU in ZDA, odkriva, da so Britanci bistveno bolj nezaupljivi do muslimanov kot drugi Evropejci in celo bolj kot Američani

Foto: Reuters Britanci obračajo hrbet bolj naprednemu in multikulturnemu pristopu do različnosti.

LONDON (OD NAŠEGA SODELAVCA)

Le 59 odstotkov Britancev je prepričanih, da je lahko kdo hkrati musliman in britanski državljan. Večina meni, da imajo muslimani preveliko politično moč in da predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti. Celo v Franciji in ZDA, kjer sta skupnosti muslimanov precej večji, javnost ni tako nezaupljiva do muslimanov. Res pa je, da naj bi povprečni Britanec osebno imel nekoliko manj predsodkov do prijateljevanja z muslimanom in da naj bi bil tudi veliko prej pripravljen sprejeti poroko svojega otroka z muslimanom.

V zadnjem času je bilo zaslediti množico zgodb, ki potrjujejo rastočo sumničavost Otočanov do priseljencev iz muslimanskega sveta. Pred nekaj dnevi je odmevala prigoda družine savdskih priseljencev, ki je doživela pravo kalvarijo ob odhodu na počitnice v ZDA. Na manchestrskem letališču je zavladal pravi preplah, ko se je izkazalo, da ima eden od njihovih štirih otrok, sedemletni Javaid, enako ime kot iz ZDA izgnani Pakistanec, osumljen terorizma. Debele tri ure so družino preverjali, ali nima morda kakšnih povezav s teroristi, mali Javaid pa ima zdaj v potnem listu nalepko, ki opozarja, da je bil izpostavljen najvišji stopnji varnostnih kontrol. Še večje težave so imeli pri vračanju v Veliko Britanijo.

Podobne zgodbe, ki so jih zdaj začinile raziskave javnega mnenja, dokazujejo, da se je razpoloženje britanske javnosti do muslimanov zaostrilo. K temu so seveda prispevali samomorilski napad na londonski transport julija 2005, ki je terjal 52 smrtnih žrtev, ter nenehna opozorila o obstoju terorističnih zarot, ki naj bi jih preprečevale policija in varnostne službe. Kot meni Osama Saed, predstavnik britanske muslimanske skupnosti, ki šteje kakih 1,6 milijona ljudi, naj bi bile ugotovitve raziskave posledica “zlonamerne kampanje” medijev proti muslimanski skupnosti.

Kar 52 odstotkov udeležencev raziskave, ki jo je za Financial Times izvedla agencija Morris, je bilo mnenja, da je v naslednjem letu mogoče pričakovati večji teroristični napad na britanskem ozemlju. Celo v Španiji, kjer je tamkajšnja baskovska teroristična organizacija Eta nedavno opustila premirje, je le 32 odstotkov ljudi izrazilo prepričanje, da je možen večji teroristični napad. V ZDA je bilo o tem prepričanih 30 odstotkov ljudi, v Franciji, Italiji in Nemčiji pa 15 do 18 odstotkov. Francozi so, kot kaže, daleč najbolj sproščeni glede odnosa do muslimanov, do prijateljevanja in zakonskih zvez z njimi, ter menijo, da so izpostavljeni neupravičenim kritikam in predsodkom.

Po mnenju izvedencev za odnose med rasami naj bi ta in podobne preiskave javnega mnenja kazale, da Britanci obračajo hrbet bolj naprednemu in multikulturnemu pristopu do različnosti, ki je prevladoval zadnjih 30 let. Zanimivo je, da je kar 46 odstotkov Britancev prepričanih, da imajo muslimani preveč politične moči, čeprav so med 646 poslanci britanskega parlamenta le štirje muslimani in čeprav na primer nimajo nobenega vpliva na britansko politiko do Iraka in Afganistana oziroma sploh do muslimanskega sveta.

JOŽE PLEŠNAR