Hervardi Informacijski Center

Deželni glavar Jörg Haider se požvižga na pravno državo, saj je v Žvabeku pod enojezični, nemški napis znova na krajevno tablo pritrdil veliko manjše slovensko ime vasi

Koroški Slovenci so ogorčeni. Deželni glavar Jörg Haider se spet požvižga na pravno državo in na odločitev avstrijskega ustavnega sodišča. V Žvabeku je pod enojezični, nemški krajevni napis v modro obrobljeno tablo v ponedeljek namontiral precej manjšo tablico s slovenskim imenom vasi. Ker se je Haider na ta način še enkrat izognil postavitvi običajne krajevne table z modro obrobo in enakovrednim, torej enako velikim napisom v nemščini in slovenščini, so že protestirali pri Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS) in v slovenski manjšinski stranki Enotni listi (EL).

Predsednik NSKS Matevž Grilc: “Haider nadaljuje z zasmehovanjem pravne države. Seveda so v krajevno tablo montirane dodatne tablice enako protiustavne kakor dodatne tablice, pritrjene pod krajevno tablo.” Grilc spomni, da so v Žvabeku dvojezične krajevne table že bile. Predvidene so bile sicer že v uredbi o dvojezični topografiji iz leta 1977, svečano pa postavljene ob navzočnosti Haiderja in takratnega avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla šele maja 2005 ob 50. obletnici Avstrijske državne pogodbe. Novembra naslednje leto pa jih je Haider podrl, namesto njih pa je postavil enojezične oznake, pod katere je pripel majhne tablice s slovenskim imenom kraja. Prav to “izvirno” glavarjevo rešitev je ustavno sodišče lani decembra razveljavilo kot protiustavno.

Grilc Haiderja imenuje za “najvišjega podiralca dvojezičnih napisov v deželi”, kritizira pa tudi celovško javno tožilstvo “zaradi prepočasnega ugotovitvenega postopka proti Haiderju”. NSKS je namreč deželnega glavarja marca lani ovadil zavoljo enako kot zdaj v Žvabekui (pre)majhnih slovenskih napisov, montiranih v krajevne table v Pliberku in Drveši vasi, kar je Haider storil lani februarja. Grilc pa ne ostaja dolžan niti zvezni vladi. “Odkar je propadel Gusenbauerjev predlog, se pravi od lani poleti, zvezna vlada glede dvojezične topografije na Koroškem ni niti trenila z očesom. Razumljivo je, da prosimo Slovenijo, naj hitro uresniči napoved zunanjega ministra in predsednika Sveta EU Dimitrija Rupla in to vprašanje predloži mednarodnim gremijem.”

Poslovodja EL Adrian Kert pa meni, da se mora “koroško prebivalstvo zavoljo nadaljevanja jasnih primerov zlorabe uradnega položaja vprašati, ali želi še naprej imeti za glavarja človeka, ki se požvižga na ustavno sodišče in pravno državo”.

BORIS JAUŠOVEC

Do.P./STA, Pon 21.01.2008, 19:25

Tabla po Haiderjevih merah – Koroški deželni glavar uresničuje svojo napoved, da bo avstrijska Koroška enojezična | foto: Ivan Lukan

Celovec - Deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider je danes na enojezično krajevno tablo v Žvabeku dal pripeti manjšo tablico s slovenskim imenom krajem, s čimer se je spet skušal izogniti postavitvi običajne krajevne table z dvojezičnim napisom. Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Enotna lista (EL) protestirata proti “zasmehovanju pravne države.”

Haider je dvojezično krajevno tablo v Žvabeku, ki je predvidena že v uredbi o dvojezični topografiji iz leta 1977, dal postaviti maja leta 2005 ob 50. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe (ADP) skupaj s tedanjim avstrijskim kanclerjem Wolfgangom Schüsslom. Le malo več ko leto zatem, novembra 2006, je Haider dal spet odstraniti običajno dvojezično krajevno tablo. Namesto nje je postavil zgolj enojezične oznake, pod nje pa dal pripeti manjšo tablico s slovenskim imenom kraja.

Avstrijsko ustavno sodišče je decembra lani ta ukrep obsodilo kot protiustaven. Obenem so ustavni sodniki zavrnili vsakršno možnost, da bi ime kraja bilo zapisano na dodatni tablici.

NSKS: Haiderjev ukrep protiustaven

Haider je danes vseeno dal majhno dodatno tablico s slovenskim imenom kraja ponovno pripeti na zgolj enojezično in s tem protiustavno krajevno tablo v Žvabeku - namesto pod njo pa je tablica tokrat na njej. Manjši napis slovenskega imena kraja je torej pod večjim. Enako je deželni glavar februarja lani storil že v Pliberku in Drveši vasi. Oba kraja bi sicer v skladu z odločbami ustavnega sodišča morala imeti veljavne običajne dvojezične krajevne table.

Kot je zapisal NSKS v izjavi za javnost, je Haiderjev najnovejši ukrep v Žvabeku enako

protiustaven kot zadnji, ki ga je že razveljavilo ustavno sodišče. Deželni glavar se s tem znova “potrjuje v vlogi najvišjega podiralca dvojezičnih krajevnih napisov.”

Grilc: Državno tožilstvo ukrepa prepočasi

Predsednik NSKS Matevž Grilc v izjavi za javnost obenem kritizira tudi državno tožilstvo v Celovcu, ki naj bi prepočasno ukrepalo proti Haiderju. NSKS ga je namreč ovadil zaradi suma zloraba uradne položaja zaradi ukrepov v vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel.

Grilc je obsodil tudi avstrijsko vlado zaradi neodločnosti v vprašanju varstva manjšinskih pravic. Zato “je razumljivo, da prosimo Republiko Slovenijo, da kar se da hitro uresniči napoved zunanjega ministra in predsednika sveta EU Dimitrija Rupla, ki je napovedal, da bo to vprašanje predložil mednarodnim gremijem,” je še zapisano v izjavi NSKS.

Haiderjev najnovejši ukrep je obsodila tudi stranka slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem EL. Kot je zapisala v izjavi za javnost, je to “jasen primer zlorabe uradnega položaja.” Prebivalstvo avstrijske Koroške naj se zato resno vpraša, “ali hoče še naprej imeti kot deželnega glavarja človeka, ki se požvižga na ustavno sodišče in pravno državo,” je zapisano v izjavi EL.

Furlanija - Julijska krajina po razlagi Luciana Violanteja iz Demokratske stranke ni avtonomna dežela zavoljo manjšin, temveč zavoljo izgub ozemlja po vojni (!?)

RIM (OD NAŠEGA SODELAVCA)

Italijanska politika do manjšin je bila vedno dvolična. Tako je senat odobril zvišanje proračunske pomoči slovenski manjšini za pol milijona evrov, hkrati pa je ustavna komisija poslanske zbornice na samem začetku razprave o novem statutu avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine (FJK) črtala večjezični naziv te dežele. Osnutek novega statuta, ki ga je v Rim za odobritev poslal deželni svet FJK, je namreč v prvem členu predvideval naziv v vseh jezikih, ki se tu govorijo, in sicer italijanščini, furlanščini, slovenščini in nemščini. Tako kot je štirijezičen že sedaj napis na palači deželnega parlamenta v Trstu.

Črtanje večjezičnega naziva je predlagal sam predsednik ustavne komisije Luciano Violante iz nastajajoče Demokratske stranke, češ da FJK ni avtonomna zato, ker je večjezična, temveč iz geopolitičnih razlogov, kar pomeni, da je po vojni izgubila Primorsko in Istro. Doslej so podobno stališče zagovarjali le postfašisti, trenutno pa ga je mogoče slišati iz ust predstavnikov reformistične sredine.

Italijanska ustava priznava posebno avtonomijo samo petim deželam: dvema otokoma, Siciliji in Sardiniji, predvsem pa alpskim deželam, kjer živijo narodne manjšine - Dolini Aoste na meji s Francijo, Južni Tirolski in FJK. Govori se že, da nameravajo demokrati predlagati tudi, da se iz novega statuta črtajo tudi določila o zajamčenem zastopstvu slovenske manjšine v deželnem parlamentu.

Desnica se kajpak hahlja in s senatorjem Ferrucciem Sarom napoveduje, da statuta sploh ne bodo odobrili v pravem času. Gre namreč za ustavni zakon, ki ga mora parlament odobriti s posebno proceduro, ki predvideva dvojno glasovanje v vsakem domu parlamenta s trimesečno prekinitvijo “za premislek”. Tudi v primeru političnega pospeška bi to pomenilo leto dni in vprašanje je, ali bo mandat parlamenta trajal tako dolgo.

V Trstu je sklep poslanske komisije naletel na glasno odobravanje pri nacionalistični desnici, sredinski reformisti so za sedaj tiho, medtem ko protestira komunistična levica. Zagrenjeni sta tudi krovni organizaciji slovenske manjšine. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič upa, da je šlo samo za pomoto. Postfašisti menijo, da bi priznanje večjezičnosti FJK spravilo Italijane v tej deželi na raven edine manjšine. Zaskrbljen je tudi predsednik deželnega parlamenta Alessandro Tesini, ki je bil pobudnik spremembe statuta. Odobren je bil s široko podporo političnih in družbenih sil in sodelovanjem organizacij civilne družbe in samih manjšin.

STOJAN SPETIČ

“Še nikoli nismo bili v tako dobrem položaju, toda biti moramo sposobni priložnosti tudi izkoristiti,” je poudaril predsednik Slovenske manjšinske koordinacije (Slomak) Rudi Pavšič, ko je včeraj v Ljubljani začenjal prvi kongres povezovalke krovnih organizacij slovenskih narodnostnih skupnosti v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem. Ugotovil je, da se je Slomak po skoraj štirih letih delovanja (ustanovljen je bil 17. januarja 2004) dokazal kot koristen in učinkovit. “V zgodovini so se meje premikale, ljudje pa so ostali na svoji zemlji,” je dejal Pavšič in menil, da se ugodne možnosti za zamejske Slovence še povečujejo s skorajšnjim brisanjem mej. Opozoril pa je: “Še vedno smo ujeti v logiko prejšnjega časa. Manjšina mora biti sposobna notranjega dialoga in sodelovanja, da preseže naravne politične, ideološke in druge razlike.”

V pozdravnem nagovoru je zunanji minister Dimitrij Rupel poleg čestitk zagotovil, da je “skrb za manjšine pomembna zunanjepolitična prioriteta”. Pri presoji položaja naših rojakov so se pokazale precejšnje razlike med vsemi štirimi sosedami in tudi navzkrižja med govorniki. Poleg soglasnega zadovoljstva, da je v Italiji izvajanje zaščitnega zakona končno steklo in da je v torek sprejela deželni zakon tudi Furlanija - Julijska krajina, je Drago Štoka (predsednik Sveta slovenskih organizacij) vzdihnil: “Zdaj se šele začenja naš križev pot vsakdanjega življenja, saj nismo zaščiteni kot skupnost, ampak kot posamezniki.” Opozoril je tudi, da so Slovenci v Reziji ter v Kanalski in drugih beneških dolinah umetno oddvojeni.

Za Avstrijo je minister Rupel menil, da “ne glede na težave na lokalni ravni” zlasti strokovna javnost široko podpira pričakovanja koroških Slovencev. Ko je pozval k premisleku in predlogom možnih ukrepov, je dodal: “Iskanje rešitve otežujejo tudi različna gledanja v manjšini”.

K večji odločnosti in podpori internacionalizacije njihovih zahtev je slovensko diplomacijo pozval podpredsednik Narodnega sveta Karel Smolle, ki je menil (in drugi so ga podprli), da bi morala Slovenija obdobje predsedovanja izkoristiti za viden premik pri reševanju manjšinskih vprašanj. Predstavnica štajerskih Slovencev Susanne Weitlaner je bila zaradi medijske zapostavljenosti še posebno zaskrbljena, ker se uredništvo radijske oddaje Sotočje (ki jim poleg Večera edina namenja večjo pozornost) seli iz Maribora v Ljubljano. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm je v potrditev pozitivnih premikov povedal, da se na južnem Koroškem uči slovenščine že 40 odstotkov dijakov, od tega jih je 70 odstotkov iz neslovenskih družin.

BRANKO MAKSIMOVIČ

Foto: (Foto Kroma) Protesti Rezijanov pred parlamentom

Razpravo o osnutku deželnega zakona za zaščito slovenske manjšine so v deželnem parlamentu Furlanije Julijske krajine (FJK) v sredo pozno popoldne znova prekinili. Skupina Rezijanov, ki je najprej demonstrirala pred palačo deželnega parlamenta, je kasneje v njej zasedla tribuno, namenjeno občinstvu, in tudi tam začela glasno nasprotovati vključitvi Rezije v območje izvajanja zakona. Glede tega je bila v torek v deželni parlament vložena tudi peticija s 351 podpisi, v kateri se zahteva poseben zaščitni zakon za rezijansko manjšino, ki naj ne bi imela nič skupnega s Slovenci in slovenskim jezikom.

Do napetosti je v sejni dvorani parlamenta FJK prišlo, potem ko je predsednik parlamenta Alessandro Tesini dal odstraniti - po nekaterih razlagah s pomočjo policije - člana skupine Rezijanov, proti čemur so poslanci desnosredinske opozicije ostro protestirali. Tesini je nato sejo prekinil in sklical sestanek vodij poslanskih skupin.

Protestniki so se besedno znesli tudi nad nekaterimi prisotnimi novinarji Primorskega dnevnika, uredništva slovenskih poročil italijanske radiotelevizije RAI in TV Slovenija, ki so sledili dogodku, poroča STA. Pri tem je prišlo tudi do prerivanja. Besedno so napadli tudi deželno poslanko slovenske narodnosti, ki pripada stranki Levih demokratov, Tamaro Blažina, ki je bila tudi poročevalka o zakonu za levosredinsko večino. Tamara Blažina nam je o tem včeraj povedala: “No, rekla bi, da je bilo v deželnem parlamentu v sredo nekoliko bolj živahno, kakor običajno. Res so me nekateri iz Rezije verbalno napadli in to zagotovo ne sodi v poglavje demokratičnega soočanja. Vsekakor vztrajam, da zakon ne bo nikogar silil postati Slovenec. Zakon bodo uporabljali tisti, ki se čutijo Slovence, drugim pa ničesar na vsiljuje. Rezijani, ki so prišli v deželni parlament, bilo jih je za en avtobus, so med desničarskimi poslanci sicer dobili nekaj podpore, torej med tistimi, ki so bili zmeraj proti Slovencem, zdaj pa so se naenkrat prelevili v podpornike Rezijanov.”

BORIS JAUŠOVEC

Na dobrodelnem četrtkovem koncertu Sosed pomaga sosedu/Nachbarn helfen Nachbarn v mestni hiši v Borovljah za prizadete v hudem neurju 18. septembra v Sloveniji, ki ga je pripravila slovenska koroška stranka Enotna lista, so koroški Slovenci skupaj z avstrijskimi prijatelji zbrali 15 tisoč evrov pomoči. Enotna lista v izjavi za tisk navaja, da je koncert obiskalo okoli 500 ljudi, spremljali pa so nastope sedmih pevskih skupin iz slovenske narodne skupnosti, dveh skupin iz večinskega naroda in ene skupine iz Slovenije. Pomoč na Koroškem Enotna lista zbira še naprej. Na prvi prireditvi, pred boroveljsko, so v Pliberku zbrali pet tisoč evrov, končno darovano vsoto pa bo Enotna lista v dogovoru z župani prizadetih slovenskih občin izročila družinam, ki so ostale brez strehe nad glavo.

Boris Jaušovec

Kljub temu da deželni svet Furlanije - Julijske krajine v ponedeljek zakona o zaščiti slovenske manjšine še ni sprejel, Tamara Blažina ostaja optimistična in napoveduje sprejetje še v oktobru

Foto: (Bojan Bauman) Rezija kot jabolko spora?

Deželnemu parlamentu Furlanije - Julijske krajine (FJK) tudi na ponedeljkovi seji še ni uspelo izglasovati vseh členov deželnega zakona za zaščito slovenske manjšine. Na zasedanju so deželni poslanci izglasovali enajst od skupno 25 členov zakona, nato pa so v večernih urah razpravo prekinili. Glasovanje bi se moralo nadaljevati 17. oktobra, čeprav se morajo o tem izreči še vodje poslanskih skupin.

Kot so sporočili iz tiskovnega urada deželnega parlamenta FJK, so med sprejetimi členi tisti, ki uvajajo seznam najbolj reprezentativnih organizacij slovenske manjšine ter priznavajo krovne manjšinske organizacije. Deželni poslanci so sprejeli tudi člene o ustanovitvi deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino in deželne konference o zaščiti slovenske manjšine, člene, ki se nanašajo na odnose med pripadniki manjšine in deželno upravo, ter člene o imenih, priimkih in poimenovanjih, o rabi slovenskega jezika, o zaščiti družbenih, gospodarskih in okoljskih interesov manjšine ter o ovrednotenju kulturne, zgodovinske in umetniške dediščine manjšine.

V zvezi z glasovanjem o deželnem zaščitnem zakonu se je s sporočilom za javnost medtem oglasil deželni poslanec stranke Nacionalnega zavezništva (AN) Paolo Ciani, ki trdi, da se s tem zakonom kratijo pravice prebivalcev območij pokrajine Videm - gre predvsem za Rezijo in Beneško Slovenijo -, saj se ti po Cianijevem mnenju po kulturi, jeziku in običajih ne morejo prištevati k slovenski manjšini. Glede tega je AN predstavil več popravkov zakona, ki pa jih je večina v deželnem parlamentu zavrnila. Ciani tudi meni, da je bil zakon oblikovan z namenom financiranja združenj, ki bi brez deželnih denarnih sredstev usahnila v nekaj mesecih.

Poročevalka večine v skupščini Furlanije - Julijske krajine v Trstu, članica Levih demokratov Tamara Blažina, kljub temu da se niso uresničile njene napovedi o hitrem sprejetju deželnega zakona, ostaja optimistična. “Zasedanje se nadaljuje 17. oktobra in precej gotovo lahko napovem, da problemov s sprejetjem zakona ne bo. Pri vseh členih, ki smo jih doslej obravnavali, je namreč naša večina glasovala kompaktno,” pravi svetnica. In kaj se je dogajalo v ponedeljek? “Hja, desnica je poskušala vse, da bi upočasnila, ovirala in obstruirala zakon. Najbolj so jo motili členi v zvezi z organiziranostjo in financiranjem krovnih manjšinskih organizacij, torej s Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in Svetom slovenskih organizacij. Pri tem je desnica vložila kar 25 amandmajev. Naslednji kamen spotike za desnico je bila raba slovenščine v javni upravi oziroma v odnosih z deželnimi strukturami. Kljub temu smo do ponedeljkovega večera pod streho spravili še enajst členov - že v četrtek tri - od 25, kolikor jih zakon ima.”

Blažina samokritično priznava, da je bila seja v deželnem svetu dvakrat prekinjena, ker ni bilo sklepčnosti. To pa se ni zgodilo zgolj zaradi odsotnosti desnih poslancev, (z)manjkali so namreč tudi levi svetniki. Zadeva se je vlekla tudi spričo tega, ker so desni predstavniki pri vsakem členu skušali vriniti omembo rezijanščine kot posebnega jezika, čeprav, kot pravi Blažina, “smo to razrešili že v drugem členu zakona, kjer smo rezijanščino opredelili kot krajevno govorico slovenskega jezika, ki ima pravico živeti naprej”. Podobno rešitev so upoštevali tudi v paritetnem odboru, ki je bil ustanovljen na podlagi rimskega globalnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Blažina: “Nikomur nočemo vsiljevati knjižne slovenščine, recimo za krajevna imena, ki po obeh zakonih lahko ostanejo zapisana v krajevnem slovenskem narečju.”

Tamara Blažina še pravi, da bo deželni zakon za zaščito slovenske manjšine prav gotovo sprejet še oktobra, morda že kar na naslednjem nadaljevanju seje sveta. “Tako bi moralo biti in bo,” pribije.