Hervardi Informacijski Center

Deželni glavar Jörg Haider se požvižga na pravno državo, saj je v Žvabeku pod enojezični, nemški napis znova na krajevno tablo pritrdil veliko manjše slovensko ime vasi

Koroški Slovenci so ogorčeni. Deželni glavar Jörg Haider se spet požvižga na pravno državo in na odločitev avstrijskega ustavnega sodišča. V Žvabeku je pod enojezični, nemški krajevni napis v modro obrobljeno tablo v ponedeljek namontiral precej manjšo tablico s slovenskim imenom vasi. Ker se je Haider na ta način še enkrat izognil postavitvi običajne krajevne table z modro obrobo in enakovrednim, torej enako velikim napisom v nemščini in slovenščini, so že protestirali pri Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS) in v slovenski manjšinski stranki Enotni listi (EL).

Predsednik NSKS Matevž Grilc: “Haider nadaljuje z zasmehovanjem pravne države. Seveda so v krajevno tablo montirane dodatne tablice enako protiustavne kakor dodatne tablice, pritrjene pod krajevno tablo.” Grilc spomni, da so v Žvabeku dvojezične krajevne table že bile. Predvidene so bile sicer že v uredbi o dvojezični topografiji iz leta 1977, svečano pa postavljene ob navzočnosti Haiderja in takratnega avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla šele maja 2005 ob 50. obletnici Avstrijske državne pogodbe. Novembra naslednje leto pa jih je Haider podrl, namesto njih pa je postavil enojezične oznake, pod katere je pripel majhne tablice s slovenskim imenom kraja. Prav to “izvirno” glavarjevo rešitev je ustavno sodišče lani decembra razveljavilo kot protiustavno.

Grilc Haiderja imenuje za “najvišjega podiralca dvojezičnih napisov v deželi”, kritizira pa tudi celovško javno tožilstvo “zaradi prepočasnega ugotovitvenega postopka proti Haiderju”. NSKS je namreč deželnega glavarja marca lani ovadil zavoljo enako kot zdaj v Žvabekui (pre)majhnih slovenskih napisov, montiranih v krajevne table v Pliberku in Drveši vasi, kar je Haider storil lani februarja. Grilc pa ne ostaja dolžan niti zvezni vladi. “Odkar je propadel Gusenbauerjev predlog, se pravi od lani poleti, zvezna vlada glede dvojezične topografije na Koroškem ni niti trenila z očesom. Razumljivo je, da prosimo Slovenijo, naj hitro uresniči napoved zunanjega ministra in predsednika Sveta EU Dimitrija Rupla in to vprašanje predloži mednarodnim gremijem.”

Poslovodja EL Adrian Kert pa meni, da se mora “koroško prebivalstvo zavoljo nadaljevanja jasnih primerov zlorabe uradnega položaja vprašati, ali želi še naprej imeti za glavarja človeka, ki se požvižga na ustavno sodišče in pravno državo”.

BORIS JAUŠOVEC

Do.P./STA, Pon 21.01.2008, 19:25

Tabla po Haiderjevih merah – Koroški deželni glavar uresničuje svojo napoved, da bo avstrijska Koroška enojezična | foto: Ivan Lukan

Celovec - Deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider je danes na enojezično krajevno tablo v Žvabeku dal pripeti manjšo tablico s slovenskim imenom krajem, s čimer se je spet skušal izogniti postavitvi običajne krajevne table z dvojezičnim napisom. Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Enotna lista (EL) protestirata proti “zasmehovanju pravne države.”

Haider je dvojezično krajevno tablo v Žvabeku, ki je predvidena že v uredbi o dvojezični topografiji iz leta 1977, dal postaviti maja leta 2005 ob 50. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe (ADP) skupaj s tedanjim avstrijskim kanclerjem Wolfgangom Schüsslom. Le malo več ko leto zatem, novembra 2006, je Haider dal spet odstraniti običajno dvojezično krajevno tablo. Namesto nje je postavil zgolj enojezične oznake, pod nje pa dal pripeti manjšo tablico s slovenskim imenom kraja.

Avstrijsko ustavno sodišče je decembra lani ta ukrep obsodilo kot protiustaven. Obenem so ustavni sodniki zavrnili vsakršno možnost, da bi ime kraja bilo zapisano na dodatni tablici.

NSKS: Haiderjev ukrep protiustaven

Haider je danes vseeno dal majhno dodatno tablico s slovenskim imenom kraja ponovno pripeti na zgolj enojezično in s tem protiustavno krajevno tablo v Žvabeku - namesto pod njo pa je tablica tokrat na njej. Manjši napis slovenskega imena kraja je torej pod večjim. Enako je deželni glavar februarja lani storil že v Pliberku in Drveši vasi. Oba kraja bi sicer v skladu z odločbami ustavnega sodišča morala imeti veljavne običajne dvojezične krajevne table.

Kot je zapisal NSKS v izjavi za javnost, je Haiderjev najnovejši ukrep v Žvabeku enako

protiustaven kot zadnji, ki ga je že razveljavilo ustavno sodišče. Deželni glavar se s tem znova “potrjuje v vlogi najvišjega podiralca dvojezičnih krajevnih napisov.”

Grilc: Državno tožilstvo ukrepa prepočasi

Predsednik NSKS Matevž Grilc v izjavi za javnost obenem kritizira tudi državno tožilstvo v Celovcu, ki naj bi prepočasno ukrepalo proti Haiderju. NSKS ga je namreč ovadil zaradi suma zloraba uradne položaja zaradi ukrepov v vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel.

Grilc je obsodil tudi avstrijsko vlado zaradi neodločnosti v vprašanju varstva manjšinskih pravic. Zato “je razumljivo, da prosimo Republiko Slovenijo, da kar se da hitro uresniči napoved zunanjega ministra in predsednika sveta EU Dimitrija Rupla, ki je napovedal, da bo to vprašanje predložil mednarodnim gremijem,” je še zapisano v izjavi NSKS.

Haiderjev najnovejši ukrep je obsodila tudi stranka slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem EL. Kot je zapisala v izjavi za javnost, je to “jasen primer zlorabe uradnega položaja.” Prebivalstvo avstrijske Koroške naj se zato resno vpraša, “ali hoče še naprej imeti kot deželnega glavarja človeka, ki se požvižga na ustavno sodišče in pravno državo,” je zapisano v izjavi EL.

Vidna dvojezičnost za Slovence v Italiji ne bo pomenila zgolj dvojezičnih toponimov, dvojezično naj bi bili označeni tudi vsi javni uradi

Foto: (Janko Rath) V Italiji bo kmalu več dvojezičnih napisov

V 32 italijanskih občinah ob meji s Slovenijo naj bi bila vidna dvojezičnost v skladu z globalnim zaščitnim zakonom za tamkajšnje Slovence izkazana v večini občin, po nekaterih podatkih celo v 28, se je izvedelo včeraj po dvodnevnem sestanku paritetnega odbora z župani - predvčerajšnjim iz Videmske pokrajine ter včeraj iz Tržaške in Goriške pokrajine.

Kot nam je včeraj povedal novinar Primorskega dnevnika iz Trsta Sandor Tence, ki je spremljal srečanja z župani, je “to zelo pozitiven iztržek za pripadnike slovenske manjšine, saj se je prej špekuliralo, da Slovencem predvsem v Videmski pokrajini z zahtevo po vidni dvojezičnosti v tej meri ne bo uspelo”. Vseeno vidne dvojezičnost tako “naj ne bi bilo v občinah Čedad, Tržič, Taborjana in Praprotno”, je še povedal Tence.

To sicer še ne pomeni, da v teh občinah ne bi izvajali drugih ukrepov zaščite manjšine, nam je včeraj dodatno pojasnil predsednik paritetnega odbora, ki skrbi za izvajanje omenjenega zakona, Bojan Brezigar. Brezigar je potrdil, da se je velika večina županov opredelila za vidno dvojezičnost, vendar se o natančni številki ni hotel izjasniti, češ da bo prej treba opraviti še nekaj pogovorov, da bi se načelni pristanki zares udejanjili. Oba, Brezigar in Tence, pa sta potrdila, da je tržaški župan Roberto Dipiazza včeraj soglašal, da bo poslej mesto Trst na zahtevo izdalo dvojezično osebno izkaznico, se pravi, uradni dokument, zapisan v italijanščini in slovenščini. To naj bi bilo mogoče že čez mesec dni, ko bo odlok predsednika italijanske republike Giorgia Napolitana o izvajanju zaščitnega zakona objavljen v uradnem listu.

Še to: v mestnih središčih Trsta in Gorice za zdaj vidne dvojezičnosti ne bo, bo pa slovenščina vidna v primestnih in predmestnih krajih. Kot nam je še razložil Brezigar, vidna dvojezičnost ne pomeni zgolj tega, da bodo kraji označeni z dvojezičnimi toponimi oziroma dvojezičnimi napisi na krajevnih tablah in kažipotih, ampak bodo tudi vsi javni uradi v takih krajih označeni italijansko in slovensko, recimo, pošta ali davkarija in tako naprej.

BORIS JAUŠOVEC

Iz solidarnosti do Rudija Vouka poziva predsedstvo NSKS deželnega glavarja, naj vloži prijave proti vsem članom predsedstva

Če napoveduje deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider prijavo in disciplinski postopek proti podpredsedniku Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) mag. Rudiju Vouku, se ravna po geslu “Držite tatu!”. S tem skuša Haider preusmeriti pozornost od dejstev, da teče proti njemu postopek pri deželnem sodišču v Celovcu zaradi suma zlorabe uradnega položaja, je vodstvo NSKS včeraj zapisalo v sporočilu za javnost. Glede vprašanja dvojezičnih napisov Haider sam dnevno odgovarja za kršenje ustave, da skuša sedaj kriminalizirati tiste, ki se zavzemajo za spoštovanje pravne države tudi na Koroškem, pa se jim zdi nesprejemljivo.

Iz solidarnosti do mag. Rudija Vouka poziva predsedstvo NSKS deželnega glavarja, naj vloži prijave proti vsem članom predsedstva. Haider bi moral predlagati disciplinski postopek pri odvetniški zbornici tudi proti predsedniku NSKS dr. Matevžu Grilcu. To bi bila dobra priložnost, da bi enkrat za vselej spravili s sveta neumno govoričenje o “cestnih divjakih”. “Povsod je znano, da smejo sindikati kot kolektiv zastopati interese delojemalcev, da imajo združenja za zaščito porabnikov pravico do tožbe v korist porabnikov in da ima vsaka ljudska iniciativa, ki zbere za projekt 100 podpisov, pravico do tožbe do ustavnega sodišča. Samo narodnim skupnostim pa niso pripravljeni zagotoviti pravice do kolektivne tožbe. Če na eni strani ni pripravljenosti, da se uresničijo pravice, ki so zapisane v državni pogodbi iz leta 1955, na drugi strani pa tudi nočejo dati narodni skupnosti pravice do pritožbe, potem se ni treba čuditi, da se narodna skupnost zateka k samoovadbam kot edinemu sredstvu, ki ga ima na razpolago,” pojasnjuje predsednik NSKS dr. Matevž Grilc.

Manjšina je stežka pristala na Gusenbauerjev kompromisni predlog o dvojezični topografiji, ki pa je v zveznem parlamentu propadel, zato koroški Slovenci napovedujejo še več tožb

CELOVEC (OD NAŠEGA POROČEVALCA)

Pri Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS) so včeraj v času, ko je v zveznem parlamentu zavoljo nasprotovanja koalicijske Ljudske stranke, češ da rešitve brez pristanka deželnega glavarja Jörga Haiderja ne more biti, na Dunaju propadel kompromisni predlog avstrijskega kanclerja Alfreda Gusenbauerja o 163 dvojezičnih krajevnih napisih na južnem Koroškem, pripravili tiskovno konferenco.

Predsednik NSKS Matevž Grilc je po večini avstrijski novinarjem uvodoma dejal, da Gusenbauerjev predlog slovenski manjšini na Koroškem sicer ni bil všeč, ga je pa podprla kot najmanjšega še možnega: “Gusenbauerjev predlog ni bil dosleden, kaj šele sistematičen. V njem niso bili zajeti nekateri kraji, ki imajo celo okoli 50 odstotkov slovensko govorečega prebivalstva. Opazno je tudi, da bi po tem predlogu bili dvojezično označeni predvsem obrobni in manj pomembni kraji, večji in pomembnejši pa ne. Ta predlog tudi ni vseboval odprtostne klavzule, ki bi nam omogočala postavitev dvojezičnih tabel še kasneje. Toda vseeno ga je manjšina sprejela zgolj zavoljo političnih razlogov. Bili smo potisnjeni ob zid, vendar je tudi ta, zadnji še sprejemljivi predlog sedaj propadel zavoljo nasprotovanja deželnega glavarja.”

Nove tožbe in samoovadbe

Jörg Haider je nekaj dni pred včerajšnjim glasovanjem v zveznem parlamentu zoper Gusenbauerjevo SPÖ trosil neslane pripombe: “Zvesti Korošci smo preprečili rdečo izdajo Koroške.” V manjšini so zavoljo njegovega vnovičnega zmagoslavja hudo razočarani, zato napovedujejo sistematične in odločne ukrepe, predvsem internacionalizacijo problema.

Koroškim Slovencem spričo napovedi kanclerja, da se dvojezične topografije v svojem mandatu ne bo več lotil, vsekakor pa ne pred koroškimi deželnimi volitvami leta 2009, ne preostane drugega, je povedal podpredsednik NSKS Rudi Vouk, kakor nadaljnje tožbe pred ustavnim sodiščem Avstrije in internacionalizacija pred mednarodnimi gremiji, kakršni so Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, Beneška komisija pri Evropskem parlamentu ter Svet Evrope in ZN. Podpisnicam Avstrijske državne pogodbe bodo poslali uradno sporočilo o kršenju manjšinskih pravic, ki so zasidrane v njej. “V Strasbourgu že imamo dve tožbi,” je dejal Vouk. “Ena je zaradi Škocjana, kjer je avstrijsko ustavno sodišče ugotovilo padajoči trend manjšinskega prebivalstva in je postavitev dvojezične table zavrnilo. Drugi primer pa so Libuče, ko je 46 prebivalcev kraja, kar je več kot deset odstotkov, zahtevalo dvojezični krajevni napis, pa ga v Avstriji kolektivno ali posamično ne morejo iztožiti.” Rudi Vouk ugotavlja, da so pravice manjšine iz člena sedem omenjene pogodbe zgolj objektivna dolžnost države. “Medtem pa kolektivne pritožbe v Avstriji lahko vlagajo različne civilne pobude, že dve potrošniški organizaciji, sindikati, samo ne manjšina.” Zato bi pozitiven izid sodbe o Libučah utegnil pomeniti veliko prelomnico, menijo pri NSKS. Doslej je avstrijsko ustavno sodišče od leta 2001 že 12-krat pritrdilo tožbam manjšincev, ki so zavrnili plačilo prometne kazni zavoljo prehitre vožnje v naseljih, ki niso pravilno dvojezično označena. Vouk je napovedal, da bodo s temi samoovadbami in nato s tožbami pred ustavnim sodiščem koroški Slovenci sistematično nadaljevali.

Razočarani nad Slovenijo

Tajnik NSKS Marjan Pipp je spomnil, da je Haider že leta 2001 grozil, da tako dolgo, dokler bo on deželni glavar, na Koroškem ne bo nobene dvojezične table več: “Po zaslugi ÖVP, ki se je v zveznem parlamentu zavezala zanj, mu je to spet uspelo. Evropsko javnost bomo o njegovem protimanjšinskem početju obveščali tudi, ko bo tukaj prihodnje leto evropsko nogometno prvenstvo.”

Na novinarsko vprašanje, če bi Gusenbauer le še iskal neko rešitev skupaj z župani dvojezičnih občin, je Grilc dejal, da bi takšna rešitev mogla biti le še slabša od zadnjega propadlega predloga in da manjšina v to ne bo pristala, saj je tako sklenil tudi njen koordinacijski odbor. Na vprašanje o podpori Slovenije pa je Grilc dejal: “Slovenija je zaščitnica slovenske manjšine na Koroškem, toda ni ravnala tako, kot smo bili pričakovali. Ekscelence v Ljubljani bi lahko nekoliko povzdignile glas, a ga niso. Morda bi tedaj Gusenbauer poiskal za nas bolj ugoden predlog. Če pa naj Ljubljana zahteva nasledstvo po Avstrijski državni pogodbi, pa je slovensko notranje vprašanje.”

Planet ekspres
Krajevna tabla je kot domovina
Avstrijski veleposlanik v Sloveniji Valentin Inzko je govoril za Kleine Zeitung

Foto: (Robert Balen) Valentin Inzko

Kako se počutite kot koroški Slovenec, ko se iz Ljubljane vrnete v svoj domači kraj Suetschach/Sveče, kjer še vedno stoji enojezična tabla?

“V Svečah je samo kažipot, in to enojezični. Vendar pa lahko na spisku 163 dvojezičnih tabel, ki jih je predlagal kancler Gusenbauer, najdemo tudi Sveče.”

Kaj bi za vas pomenila dvojezična tabla?

“Zelo bi bil vesel, saj bi pomenila, da tukaj živita dve narodnostni skupini in da govorita dva tuja jezika.”

Kaj bi se v vasi spremenilo?

“Narodnostni skupini bi tabla dala večjo samozavest. Življenje v vasi pa bi normalno potekalo dalje.”

Ob koncih tedna se pogosto udeležujete praznovanj in slavij na južnem Koroškem. Kaj na to pravi baza?

“Da napada na dvojezične krajevne table, kot smo ga lahko videli leta 1972, ne bo več. Vročeglavce lahko najdemo povsod, kljub temu pa širšega protestnega napada ne gre več pričakovati.”

Nekateri pa vendar grozijo, da bi napad na table ponovno lahko izbruhnil.

“To je moj očitek politiki. Politika ne bi smela netiti spora, temveč bi morala reševati probleme.”

Očitno je 52 let po podpisu avstrijske državne pogodbe (ADP), v kateri so zasidrane pravice slovenske narodne skupnosti, s temami o narodni manjšini še vedno mogoče nabirati točke.

“Sicer se stvari, ki jih nekateri danes počnejo, ne bi več dogajale. Vendar pa to ni več velika tema, kot je bila leta 1972, ko se je na zborovanju zbralo 30.000 protestnikov.”

Koroška naj bi vendar imela dovolj drugih problemov?

“In možnosti. Slovenija ima Avstrijo za svojo najljubšo sosednjo državo. Na to sem zelo ponosen. Ljudje Avstrijo občudujejo, in sicer njeno gostoljubnost in profesionalnost v turizmu ali pa njene velike gospodarske dosežke. Obenem pa ne morejo razumeti, da v Avstriji ne uresničijo odločitve ustavnega sodišča in ADP. Kot pravnik sem prisegel na ustavo. Tudi politiki so prisegli na celo ustavo. Prav zato so mi tako pri srcu izjave avstrijskega predsednika Fisherja, ki poudarja, da je treba pravni položaj, torej ADP in sodno oblast, torej ustavno sodišče, vedno imeti pred očmi.”

Kaj je mogoče narediti?

“Potrebno je veliko trdovratnosti, potrpežljivosti in veliko dobre volje. Prebivalstvo je naprednejše od politike, tudi župani mest na južnem Koroškem so se razvili naprej. Prevladujoči del podpira dvojezične krajevne table. Ljudje so vse bolj pripravljeni pravično uresničiti nov zakon o dvojezičnih krajevnih tablah.”

Ali po vseh teh pogovorih in konferencah konsenza še vedno verjamete, da bo rešitev o dvojezičnih tablah?

“Ne verjamem v kakšno hitro rešitev spora. Gusenbauerjev predlog o 163 tablah, ki je temeljil na kompromisnem predlogu Stefana Karnerja iz leta 2005, ni tako slab. Več poguma in samozavesti, to bi bilo potrebno!”

V koalicijskem paktu je določeno, da morajo rešitev za dvojezično topografijo poiskati do poletja. Poletje je tu, razpoloženje je ledeno, rezultata ni od nikoder. Ali pač?

“Nikoli nisem zares verjel, da bi se rešitev lahko pokazala tako hitro. To bi bil lep čudež. Slovenska manjšina pa je pripravljena počakati. Na boljšo klimo.”

Koroškega deželnega glavarja Haiderja ste zaradi njegove kampanje “Koroška bo enojezična” prenehali tikati. Zdaj hoče Haider preštevati manjšino. Bi vi pri tem sodelovali?

“Vse je samo izgovor. Kako velika je slovenska manjšina, prav vsi dobro vedo. Takšnega preštevanja se ne boji, saj bi se pokazal zelo dober rezultat, ker bi se veliko ljudi zavedlo svojih korenin. Če bi vedeli, da je preštevanje glavna točka, ki ji bo sledila postavitev tabel, bi se veliko ljudi s tem strinjalo. V klimi, ki bi bila prijazna do narodne skupnosti, bi morebiti tudi sam sodeloval, čeprav bi to občutil kot ponižanje, kot nekakšno preštevanje živine. Pred nekaj manj kot 100 leti je bilo na Koroškem 100.000 Slovencev, danes jih je le še 12.500.”

Kakšno vlogo igra Slovenija pri vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel? Pritisnila naj bi bila na slovenske organizacije, da bi podprli Gusenbauerjev predlog, kar se je tudi zgodilo.

“Slovenija bi morala z ozirom na paket 163 tabel konstruktivno sodelovati.”

V tem kontekstu se je treba vprašati, kako Slovenija podpira svoje nemško govoreče?

“Leta 1992 so v Sloveniji še pojasnjevali, da na ozemlju države ni nemško govoreče narodne manjšine. Deset let pozneje so jo v kulturnem sporazumu uradno priznali, namenili pa so ji bolj malo sredstev. Maja 2007 so sredstva povečali na 12 tisoč evrov. Kar bi si lahko še želel, je dvojezični napis na kočevskem kulturnem centru in nekaj simbolnih dvojezičnih napisov na Kočevskem. Dolgoročno pa zagotovitev statusa narodnostne manjšine.”

Kako svojim otrokom pojasnjujete situacijo na Koroškem?

“Moja 83-letna mati je takrat, ko je Haider dal izobesiti plakate s parolami Koroška bo enojezična, morala bruhati. Moji otroci so za razliko postali pozornejši. Veliko zavestneje uporabljajo svoje narečje in pogosto sprašujejo po starih narečnih besedah.”

Kako naprej?

“Kot optimist verjamem, da bomo našli rešitev za dvojezično topografijo. Menim, da v dveh do petih letih. Že sedaj se 4000 otrok v šolah uči slovenskega jezika, kmalu jih bo 5000.”

Čeprav Gusenbauer trdi, da nihče nima absolutne pravice do veta, je rešitev ponovno propadla zaradi Jörga Haiderja, ker ljudska stranka (ÖVP) ne želi rešitve brez Haiderjevega soglasja. Kakšno je vaše mnenje?

“Strinjam se glede Haiderjevega sodelovanja pri pogajanjih. Rešitev bi bila tako trajnejša. Vendar pa zadeva ne more trajati v neskončnost. Spomnim se, da je Haider leta 2005 narodno manjšino označil za dragulj. Jaz pa pravim, da bi bile dvojezične krajevne table čudovit okvir za ta dragulj. Krajevne table so domovina in predstavljajo vrnitev v domovino za nas vse.”

Kako bi zunanjemu opazovalcu razložili tematiko?

“To je zelo težko. Poskusil bi z zgodovinsko razlago in omenil dvakratno zahtevo Jugoslavije po delu koroškega ozemlja. To je prvi prastrah. Drugi pa je mnenje manjšine, da izumira. Vendar pa komunizma ni več, slovenščina ni več neki balkanski jezik, temveč uradni jezik Evropske unije. Pri tem pa strahovi niso nič hudega. Hudo je le, če jih nekdo podžiga.”

Kleine Zeitung

Celovec 28.6.2007 | STA/B.M.
Avstrijski kancler je zagrozil, da se ne bo več ukvarjal z usklajevanjem popolnoma nasprotnih mnenj glede dvojezičnih tabel.

Predsednik avstrijske vlade Alfred Gusenbauer: Ker dogovora z avstrijskimi parlamentarnimi strankami najverjetne ne bo, bo skušal doseči postavitev 163 tabel - če jih bo nemškonacionalistični deželni glavar Haider sploh dovolil postaviti (Foto: Reuters) Vodja urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, državni sekretar Zorko Pelikan je danes izrazil upanje, da bo vendarle kmalu prišlo do rešitve vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem. Ni razloga za obupanjeTo, da predlog avstrijskega vlade o rešitvi vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem najverjetneje ne bo na dnevnem redu današnje seje odbora avstrijskega parlamenta za ustavna vprašanja, je po besedah Pelikan sicer negativen znak, “ni pa to razlog, da bi obupali”. Kot še ocenjuje, še ni vse zaključeno, saj se bodo pogovori nadaljevali v okviru omenjenega odbora avstrijskega parlamenta. „Gre za zelo resno vprašanje in videti je, da avstrijski kancler Alfred Gusenbauer resno vztraja, da se to vprašanje reši,“ je še dejal vodja urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.Manjšinske organizacije podpirajo kanclerjev predlog (Foto: POP TV) Razširjeni Koordinacijski odbor koroških Slovencev (KOKS) je soglasno potrdil, naj predstavniki slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem v pogajanjih “niti minimalno ne odstopajo” od predloga avstrijskega kanclerja Alfreda Gusenbauerja o 163 dvojezično označenih naseljih na avstrijskem Koroškem.Po avstrijski pogodbi 800 krajevnih tabel Seje KOKS so se udeležili tudi predstavniki slovenskih mladinskih organizacij. Kot je po seji dejal predstavnik KSŠŠK Dejan Zwitter, so predstavniki Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju (KSŠŠD), Kluba slovenskih študentk in študentov v Gradcu (KSŠŠG), Kluba slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK), Koroške dijaške zveze (KDZ) in Mlade Enotne liste pred glasovanjem o sklepih manjšinske koordinacije iz protesta zapustili sejo. Slovenske mladinske organizacije namreč „ne vidijo nobenega smisla, da se narodna skupnost sploh opredeli do Gusenbauerjevega predloga, če se niti avstrijska vladna koalicija ne more zediniti, kako uresničiti pravno državo”.Slovenske mladinske organizacije vztrajajo na dosledni izpolnitvi določil 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP) in na postavitvi dvojezičnih krajevnih tabel in drugih topografskih oznak po teritorialnem načelu. Z državno pogodbo, ki jo sosednja država v primeru dvojezičnih tabel že več desetletij ne izpolnjuje, si je Avstrija kot nekdanja članica Hitlerjeve koalicije po drugi svetovni vojni zagotovila neodvisnost. Po teritorialnem načelu bi topografske oznaka bilo treba postaviti na celotnem območju veljavnosti zakon o manjšinskem šolstvu, ki zajema okoli 800 krajev. Kancler za 163 tabelKancler Gusenbauer je sicer napovedal, da se avstrijska vlada v nadaljevanju svojega mandata ne bo več ukvarjala s tem vprašanjem, če rešitev ne bo pripravljena do današnje seje parlamentarnega odbora za ustavna vprašanja. Medtem je Gusenbauer pripravil predlog za rešitev, ki je predvideval 163 dvojezično označenih krajev ter konsenzni odbor, ki naj bi razpravljal o vprašanjih sožitja. Haider: Postavitev dvojezičnih tabel pomeni zanj izdajo nemške Koroške (Foto: Reuters) Haider za nič tabel, Slovence pa bi preštevalNa avstrijskem Koroškem pa se je v zvezi z dvojezičnimi krajevnim tablami ozračje spet zaostrilo. BZÖ deželnega glavarja Jörga Haiderja je v časopisih objavil oglase, v katerem očita SPÖ “izdajo Koroške”. Obenem je BZÖ za petek sklical izredno sejo koroškega deželnega zbora o dvojezičnih tablah. Na njej nameravajo od SPÖ zahtevati pojasnila glede predloga kanclerja Gusenbauerja. Deželni glavar avstrijske Koroške Haider zahteva, naj se izvede ali ugotavljanje števila pripadnikov slovenske manjšine na osnovi materinega jezika ali pa naj se dvojezične krajevne table postavijo na osnovi podatkov posebnega štetja manjšine iz leta 1976, kar naj bi pomenilo največ 102 dvojezični tabli. To štetje so koroški Slovenci sicer večinoma bojkotirali, zaradi česar podatki v strokovni javnosti veljajo za neuporabne.