Hervardi Informacijski Center

Furlanija - Julijska krajina po razlagi Luciana Violanteja iz Demokratske stranke ni avtonomna dežela zavoljo manjšin, temveč zavoljo izgub ozemlja po vojni (!?)

RIM (OD NAŠEGA SODELAVCA)

Italijanska politika do manjšin je bila vedno dvolična. Tako je senat odobril zvišanje proračunske pomoči slovenski manjšini za pol milijona evrov, hkrati pa je ustavna komisija poslanske zbornice na samem začetku razprave o novem statutu avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine (FJK) črtala večjezični naziv te dežele. Osnutek novega statuta, ki ga je v Rim za odobritev poslal deželni svet FJK, je namreč v prvem členu predvideval naziv v vseh jezikih, ki se tu govorijo, in sicer italijanščini, furlanščini, slovenščini in nemščini. Tako kot je štirijezičen že sedaj napis na palači deželnega parlamenta v Trstu.

Črtanje večjezičnega naziva je predlagal sam predsednik ustavne komisije Luciano Violante iz nastajajoče Demokratske stranke, češ da FJK ni avtonomna zato, ker je večjezična, temveč iz geopolitičnih razlogov, kar pomeni, da je po vojni izgubila Primorsko in Istro. Doslej so podobno stališče zagovarjali le postfašisti, trenutno pa ga je mogoče slišati iz ust predstavnikov reformistične sredine.

Italijanska ustava priznava posebno avtonomijo samo petim deželam: dvema otokoma, Siciliji in Sardiniji, predvsem pa alpskim deželam, kjer živijo narodne manjšine - Dolini Aoste na meji s Francijo, Južni Tirolski in FJK. Govori se že, da nameravajo demokrati predlagati tudi, da se iz novega statuta črtajo tudi določila o zajamčenem zastopstvu slovenske manjšine v deželnem parlamentu.

Desnica se kajpak hahlja in s senatorjem Ferrucciem Sarom napoveduje, da statuta sploh ne bodo odobrili v pravem času. Gre namreč za ustavni zakon, ki ga mora parlament odobriti s posebno proceduro, ki predvideva dvojno glasovanje v vsakem domu parlamenta s trimesečno prekinitvijo “za premislek”. Tudi v primeru političnega pospeška bi to pomenilo leto dni in vprašanje je, ali bo mandat parlamenta trajal tako dolgo.

V Trstu je sklep poslanske komisije naletel na glasno odobravanje pri nacionalistični desnici, sredinski reformisti so za sedaj tiho, medtem ko protestira komunistična levica. Zagrenjeni sta tudi krovni organizaciji slovenske manjšine. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič upa, da je šlo samo za pomoto. Postfašisti menijo, da bi priznanje večjezičnosti FJK spravilo Italijane v tej deželi na raven edine manjšine. Zaskrbljen je tudi predsednik deželnega parlamenta Alessandro Tesini, ki je bil pobudnik spremembe statuta. Odobren je bil s široko podporo političnih in družbenih sil in sodelovanjem organizacij civilne družbe in samih manjšin.

STOJAN SPETIČ

Foto: (Foto Kroma) Protesti Rezijanov pred parlamentom

Razpravo o osnutku deželnega zakona za zaščito slovenske manjšine so v deželnem parlamentu Furlanije Julijske krajine (FJK) v sredo pozno popoldne znova prekinili. Skupina Rezijanov, ki je najprej demonstrirala pred palačo deželnega parlamenta, je kasneje v njej zasedla tribuno, namenjeno občinstvu, in tudi tam začela glasno nasprotovati vključitvi Rezije v območje izvajanja zakona. Glede tega je bila v torek v deželni parlament vložena tudi peticija s 351 podpisi, v kateri se zahteva poseben zaščitni zakon za rezijansko manjšino, ki naj ne bi imela nič skupnega s Slovenci in slovenskim jezikom.

Do napetosti je v sejni dvorani parlamenta FJK prišlo, potem ko je predsednik parlamenta Alessandro Tesini dal odstraniti - po nekaterih razlagah s pomočjo policije - člana skupine Rezijanov, proti čemur so poslanci desnosredinske opozicije ostro protestirali. Tesini je nato sejo prekinil in sklical sestanek vodij poslanskih skupin.

Protestniki so se besedno znesli tudi nad nekaterimi prisotnimi novinarji Primorskega dnevnika, uredništva slovenskih poročil italijanske radiotelevizije RAI in TV Slovenija, ki so sledili dogodku, poroča STA. Pri tem je prišlo tudi do prerivanja. Besedno so napadli tudi deželno poslanko slovenske narodnosti, ki pripada stranki Levih demokratov, Tamaro Blažina, ki je bila tudi poročevalka o zakonu za levosredinsko večino. Tamara Blažina nam je o tem včeraj povedala: “No, rekla bi, da je bilo v deželnem parlamentu v sredo nekoliko bolj živahno, kakor običajno. Res so me nekateri iz Rezije verbalno napadli in to zagotovo ne sodi v poglavje demokratičnega soočanja. Vsekakor vztrajam, da zakon ne bo nikogar silil postati Slovenec. Zakon bodo uporabljali tisti, ki se čutijo Slovence, drugim pa ničesar na vsiljuje. Rezijani, ki so prišli v deželni parlament, bilo jih je za en avtobus, so med desničarskimi poslanci sicer dobili nekaj podpore, torej med tistimi, ki so bili zmeraj proti Slovencem, zdaj pa so se naenkrat prelevili v podpornike Rezijanov.”

BORIS JAUŠOVEC

Kljub temu da deželni svet Furlanije - Julijske krajine v ponedeljek zakona o zaščiti slovenske manjšine še ni sprejel, Tamara Blažina ostaja optimistična in napoveduje sprejetje še v oktobru

Foto: (Bojan Bauman) Rezija kot jabolko spora?

Deželnemu parlamentu Furlanije - Julijske krajine (FJK) tudi na ponedeljkovi seji še ni uspelo izglasovati vseh členov deželnega zakona za zaščito slovenske manjšine. Na zasedanju so deželni poslanci izglasovali enajst od skupno 25 členov zakona, nato pa so v večernih urah razpravo prekinili. Glasovanje bi se moralo nadaljevati 17. oktobra, čeprav se morajo o tem izreči še vodje poslanskih skupin.

Kot so sporočili iz tiskovnega urada deželnega parlamenta FJK, so med sprejetimi členi tisti, ki uvajajo seznam najbolj reprezentativnih organizacij slovenske manjšine ter priznavajo krovne manjšinske organizacije. Deželni poslanci so sprejeli tudi člene o ustanovitvi deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino in deželne konference o zaščiti slovenske manjšine, člene, ki se nanašajo na odnose med pripadniki manjšine in deželno upravo, ter člene o imenih, priimkih in poimenovanjih, o rabi slovenskega jezika, o zaščiti družbenih, gospodarskih in okoljskih interesov manjšine ter o ovrednotenju kulturne, zgodovinske in umetniške dediščine manjšine.

V zvezi z glasovanjem o deželnem zaščitnem zakonu se je s sporočilom za javnost medtem oglasil deželni poslanec stranke Nacionalnega zavezništva (AN) Paolo Ciani, ki trdi, da se s tem zakonom kratijo pravice prebivalcev območij pokrajine Videm - gre predvsem za Rezijo in Beneško Slovenijo -, saj se ti po Cianijevem mnenju po kulturi, jeziku in običajih ne morejo prištevati k slovenski manjšini. Glede tega je AN predstavil več popravkov zakona, ki pa jih je večina v deželnem parlamentu zavrnila. Ciani tudi meni, da je bil zakon oblikovan z namenom financiranja združenj, ki bi brez deželnih denarnih sredstev usahnila v nekaj mesecih.

Poročevalka večine v skupščini Furlanije - Julijske krajine v Trstu, članica Levih demokratov Tamara Blažina, kljub temu da se niso uresničile njene napovedi o hitrem sprejetju deželnega zakona, ostaja optimistična. “Zasedanje se nadaljuje 17. oktobra in precej gotovo lahko napovem, da problemov s sprejetjem zakona ne bo. Pri vseh členih, ki smo jih doslej obravnavali, je namreč naša večina glasovala kompaktno,” pravi svetnica. In kaj se je dogajalo v ponedeljek? “Hja, desnica je poskušala vse, da bi upočasnila, ovirala in obstruirala zakon. Najbolj so jo motili členi v zvezi z organiziranostjo in financiranjem krovnih manjšinskih organizacij, torej s Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in Svetom slovenskih organizacij. Pri tem je desnica vložila kar 25 amandmajev. Naslednji kamen spotike za desnico je bila raba slovenščine v javni upravi oziroma v odnosih z deželnimi strukturami. Kljub temu smo do ponedeljkovega večera pod streho spravili še enajst členov - že v četrtek tri - od 25, kolikor jih zakon ima.”

Blažina samokritično priznava, da je bila seja v deželnem svetu dvakrat prekinjena, ker ni bilo sklepčnosti. To pa se ni zgodilo zgolj zaradi odsotnosti desnih poslancev, (z)manjkali so namreč tudi levi svetniki. Zadeva se je vlekla tudi spričo tega, ker so desni predstavniki pri vsakem členu skušali vriniti omembo rezijanščine kot posebnega jezika, čeprav, kot pravi Blažina, “smo to razrešili že v drugem členu zakona, kjer smo rezijanščino opredelili kot krajevno govorico slovenskega jezika, ki ima pravico živeti naprej”. Podobno rešitev so upoštevali tudi v paritetnem odboru, ki je bil ustanovljen na podlagi rimskega globalnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Blažina: “Nikomur nočemo vsiljevati knjižne slovenščine, recimo za krajevna imena, ki po obeh zakonih lahko ostanejo zapisana v krajevnem slovenskem narečju.”

Tamara Blažina še pravi, da bo deželni zakon za zaščito slovenske manjšine prav gotovo sprejet še oktobra, morda že kar na naslednjem nadaljevanju seje sveta. “Tako bi moralo biti in bo,” pribije.

Vidna dvojezičnost za Slovence v Italiji ne bo pomenila zgolj dvojezičnih toponimov, dvojezično naj bi bili označeni tudi vsi javni uradi

Foto: (Janko Rath) V Italiji bo kmalu več dvojezičnih napisov

V 32 italijanskih občinah ob meji s Slovenijo naj bi bila vidna dvojezičnost v skladu z globalnim zaščitnim zakonom za tamkajšnje Slovence izkazana v večini občin, po nekaterih podatkih celo v 28, se je izvedelo včeraj po dvodnevnem sestanku paritetnega odbora z župani - predvčerajšnjim iz Videmske pokrajine ter včeraj iz Tržaške in Goriške pokrajine.

Kot nam je včeraj povedal novinar Primorskega dnevnika iz Trsta Sandor Tence, ki je spremljal srečanja z župani, je “to zelo pozitiven iztržek za pripadnike slovenske manjšine, saj se je prej špekuliralo, da Slovencem predvsem v Videmski pokrajini z zahtevo po vidni dvojezičnosti v tej meri ne bo uspelo”. Vseeno vidne dvojezičnost tako “naj ne bi bilo v občinah Čedad, Tržič, Taborjana in Praprotno”, je še povedal Tence.

To sicer še ne pomeni, da v teh občinah ne bi izvajali drugih ukrepov zaščite manjšine, nam je včeraj dodatno pojasnil predsednik paritetnega odbora, ki skrbi za izvajanje omenjenega zakona, Bojan Brezigar. Brezigar je potrdil, da se je velika večina županov opredelila za vidno dvojezičnost, vendar se o natančni številki ni hotel izjasniti, češ da bo prej treba opraviti še nekaj pogovorov, da bi se načelni pristanki zares udejanjili. Oba, Brezigar in Tence, pa sta potrdila, da je tržaški župan Roberto Dipiazza včeraj soglašal, da bo poslej mesto Trst na zahtevo izdalo dvojezično osebno izkaznico, se pravi, uradni dokument, zapisan v italijanščini in slovenščini. To naj bi bilo mogoče že čez mesec dni, ko bo odlok predsednika italijanske republike Giorgia Napolitana o izvajanju zaščitnega zakona objavljen v uradnem listu.

Še to: v mestnih središčih Trsta in Gorice za zdaj vidne dvojezičnosti ne bo, bo pa slovenščina vidna v primestnih in predmestnih krajih. Kot nam je še razložil Brezigar, vidna dvojezičnost ne pomeni zgolj tega, da bodo kraji označeni z dvojezičnimi toponimi oziroma dvojezičnimi napisi na krajevnih tablah in kažipotih, ampak bodo tudi vsi javni uradi v takih krajih označeni italijansko in slovensko, recimo, pošta ali davkarija in tako naprej.

BORIS JAUŠOVEC

Danes

Ni dvoma, da je italijanski premier Romano Prodi iskren prijatelj Slovenije. To je dokazal že, ko je veliko širitev EU leta 2004 kot predsednik Evropske komisije pričakal v Novi Gorici, ko takratna Berlusconijeva vlada sploh ni doumela, kakšne spremembe so storjene. Ne le neuradni del obiska, tudi včerajšnji uradni del Prodijevega gostovanja je priklical pred oči nekakšno idilično sliko odnosov med državama. Res je, Prodijeva levosredinska vlada se zdi Sloveniji bolj naklonjena. Italija menda v celoti podpira program slovenskega predsedovanja EU. Podpira tudi reševanje zapletenih odnosov Slovenije s Hrvaško in je zainteresirana, da s Slovenijo najde trajno stabilnost na zahodnem Balkanu. Pomembna točka pogovorov med Prodijem in Janšo je bila tudi zaščita manjšin. Vendar se za vsemi prijaznimi besedami pozornemu opazovalcu nekatere sence na medsebojnih odnosih le ne izmuznejo.

Res je, Prodijeva vlada je prekinila zavlačevanje z globalnim zaščitnim zakonom za Slovence. Toda predsednik Napolitano seznama dvojezičnih občin še ni podpisal. Italijansko diplomacijo desetletja vodijo predvsem nacionalni interesi, ne glede na to, katera vlada v Rimu vlada. To je ravno obratno od tega, ko slovensko diplomacijo celo desetletje praktično vodi isti zunanji minister, nacionalni interesi pa niso ravno jasno definirani. Previdnejši bodo morda pomislili, da mora Italija s Prodijevim obiskom Slovenije sprva kaj iztržiti. Janša je tako obljubil, da bo regionalizacija Slovenije dodatno zaščitila italijansko manjšino, kar je edino prav. Tudi ta manjšina bo morda dobila globalni zaščitni zakon. Tudi prav.

Toda zakaj Italija ob vednosti, da bo schengenska meja zdaj zdaj padla, večino mejnih prehodov na Krasu po osmi uri zvečer zapre? Je kdo Prodija kaj povprašal o tem? In ali se ve, kdaj bo Italija vrnila ukradene umetnine? Pa kdaj bo nehala napihovati število žrtev fojb? Je kdo omenil, ko se je Prodi zavzel za povezovanje severnojadranskih pristanišč, čemu se je koprska luka morala posloviti s sedmega tržaškega pomola in čemu se je Rim dolgo trudil, da bi peti evropski prometni koridor slovensko pristanišče čim bolj obšel?

Morda bi bilo pregrobo reči, da so italijanski interesi ostali isti, le da je palico zamenjal korenček. A Ljubljana bi o tem morala imeti realno, ne zgolj idilične slike.

BORIS JAUŠOVEC

Foto: (Janko Rath) Gregor Mohorčič, Andreja Duhovni Antoni, Tone Partljič, Majda Mihačič, Ksenija Dobrila in Sara Burolo bodo do petka v Mariboru razpravljali o slovenskem jeziku in kulturi.

V Mariboru bo do 24. avgusta potekal seminar za vzgojitelje, učitelje in ravnatelje slovenskih šol v Italiji. Pedagoge iz Italije bodo seznanili z vzgojno-izobraževalnimi novostmi v vrtcih ter osnovnih in srednjih šolah, udeleženci pa si bodo ogledali vrtce in šole v Mariboru in okolici ter se udeležili kulturnozgodovinske ekskurzije v Slovenske gorice. Vsebina predavanj je vezana tudi na Maribor kot mejnik slovenstva v tem delu države. Rdeča nit seminarja pa sta slovenski jezik in kultura.

“Seminarji so namenjeni bogatenju slovenskega jezika in zato učitelji ves teden preživijo v matični deželi, kjer uporabljajo samo slovenščino,” je razložila Vera Bevc, predstojnica Zavoda RS za šolstvo v Mariboru. Interes je zelo velik, saj je prišlo kar 42 pedagogov. “Velik del programa bo izvedel Tone Partljič, predaval bo o tem, kako lahko na slovenskih šolah v Italiji potekajo dramski krožki in kulturne prireditve v našem jeziku,” je še povedala Vera Bevc.

Od Milj do Špetra obiskuje slovenske osnovne šole okoli 3700 otrok, slovenskih učiteljev pa je 500. Največ jih je v vrtcih in osnovnih šolah. Slovenski srednji šoli pa sta samo v Trstu in Gorici, je povedala Andreja Duhovni Antoni, višja svetovalka za slovenske šole v Italiji. V zamejskih šolah opažajo porast števila otrok, ki se vpisujejo v slovenske šole. Se pa učitelji soočajo z velikim izzivom prilagajanja programov, saj že kar 60 otrok, ki letos vstopajo v osnovne šole, slovensko govori zelo slabo.

Jasmina Cehnar

Po potrditvi seznama 32 dvojezičnih občin v Italiji po mnenju predsednikov obeh slovenskih manjšinskih krovnih organizacij SKGZ in SSO poti nazaj ali vrnitve na slabše ne more biti več

TRST (OD NAŠEGA POROČEVALCA)

Slovenski zamejci v Italiji so zadovoljni, saj je italijanska levosredinska vlada pod vodstvom Romana Prodija po tem, ko je njena predhodnica zavlačevala odločitev, po letu in pol le sprejela dekret in potrdila seznam 32 občin, kjer naj bi veljal globalni zaščitni zakon za slovensko manjšino. To sta včeraj na tiskovni konferenci dejala oba predsednika slovenskih krovnih organizacij, Drago Štoka iz Sveta slovenskih organizacij in Rudi Pavšič iz Slovenske kulturno-gospodarske zveze. “Poti nazaj ni več,” sta se dobre volje strinjala.

“Zdaj lahko v prihodnost zremo optimistično, saj upravičeno pričakujemo, da bo predsednik republike Giorgio Napolitano odlok podpisal že v začetku septembra,” je dejal Štoka. Pavšič je vseeno opozoril: “Nato se bo pričela aplikacija zaščitnih norm, pri čemer o njihovi ravni odločajo posamezne občine. V občinah z večinskim slovenskim prebivalstvom ne pričakujem težav, drugje, v Trstu, Gorici in Čedadu oziroma v vsej videmski pokrajini, pa nemara še bodo, če samo pomislimo na sedanjo umetno polemiko o furlanščini.” Pavšič se boji, da bi kdo v deželi zakon o furlanski narodnostni skupnosti povezal z uresničevanjem zaščitnega zakona za Slovence. Predsednika sta zato za jesen napovedala srečanje s predsednikom Furlanije - Julijske krajine Riccardom Illyjem.

Pavšič je poudaril, da je Prodijeva vlada držala obljubo, dano slovenski manjšini ob začetku mandata. K temu sta veliko pripomogla tudi državna tajnika Ettore Rosato in Miloš Budin, zato se jima je posebej zahvalil. Tudi Štoka je poudaril, da sta bila oba zelo zadovoljna z rimskimi sestanki. Dodal je, da sta sogovornike tudi opozorila, da slovenska manjšina “že petnajst let dobiva iz Rima enak znesek, kar pomeni, da je v resnici denarja zavoljo inflacije manj od 30 do 40 odstotkov.” Štoka je bil tudi pri tem optimističen, saj pričakuje, da bo novi finančni zakon proračunska sredstva za manjšino in njena društva, ki jih je od Trbiža do Milj več kot 300, zvišal. Oba sta tudi menila, da bodo Slovenci v Špetru v Beneški Sloveniji dobili dvojezični prvi razred nižje srednje šole še letos in da bo kmalu ustanovljena slovenska sekcija pri Konservatoriju Tartini.

Štoka in Pavšič sta tudi omenila, da sta slovenskemu predsedniku Janezu Janši poslala daljše pismo o položaju Slovencev v Italiji, hkrati pa sta se zahvalila za dobro delovanje Urada za Slovence po svetu in zamejstvu in pristojne parlamentarne komisije.

Rudi Pavšič je potrdil, da med krovnima organizacijama v Italiji ni več večjih nesporazumov, priznal pa je, da je bilo nekaj kratkih stikov neposredno po tem, ko je lani na mestu predsednika SSO Sergija Pahorja zamenjal Drago Štoka. Predsednika očitno znova sodelujeta z roko v roki, zato sta se tudi zavzela, da bi Slovenci v Italiji na deželnih volitvah prihodnje leto nastopili enotno. Pavšič, tudi predsednik Slovenske manjšinske koordinacije, je še izpostavil “poglobljeno sodelovanje z italijansko manjšino v Istri”, Štoka pa je za jesen napovedal mednarodno konferenco manjšin Evropske unije, “saj se meje odpravljajo, prav na teh izginjajočih mejah pa živijo manjšinci, ki jih je v EU okoli 50 milijonov, pa jih marsikje ne vidijo.”

BORIS JAUŠOVEC