Boj proti podnebnim spremembam zahteva sodelovanje ne samo razvitih držav, temveč tudi velikih držav v razvoju

Foto: Reuters Aktivist Greepeaca, maskiran v polarnega medveda, klečeč na plaži Kuta v soboto, v zadnjih urah ministrskega zasedanja na Baliju

“Za doseganje končnega cilja bo potrebno veliko zmanjšanje globalnih emisij,” je ključni stavek dokumenta, ki so ga minuli konec tedna sprejeli delegati 187 držav po trinajstih dneh in še dodatnem dnevu ministrskega zasedanja pogodbenic okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC) na Baliju. Medlost izjave, ki ne prinaša kaj dosti novega, je veliko razočaranje za nevladne okoljevarstvene organizacije in predvsem Evropo, ki je želela od državnikov z vsega sveta iztržiti odstotkovno zavezo o zmanjšanju emisij. Kljub temu EU ocenjuje pogajanja kot uspešna.

Kot smo že poročali, so besedilo o 20- do 45-odstotnem znižanju emisij do leta 2020 glede na leto 1990 iz osnutka besedila umaknili na pobudo ZDA, Japonske in Kanade, ki kot argument navajajo, da se morajo proti podnebnim spremembam boriti vse države sveta, tudi tiste z gospodarstvi v razvoju. Kljub ostremu odzivu nevladnikov Bela hiša trdi, da “je to prvi korak k postavitvi učinkovitih klimatskih ciljev”. So pa delegati ZDA po zelo ostrih besedah predstavnikov držav v razvoju, češ da naj se ZDA naučijo vodenja ali pa se umaknejo s pogajanj, popustili pri dogovarjanju o tehnološki in finančni pomoči nerazvitim državam v boju proti podnebnim spremembam. Za financiranje projektov za prilagajanje podnebnim spremembam v revnejših državah bo tako namenjeno 345 milijonov evrov, ki jih bodo črpali iz dvoodstotnega obdavčenja iz mehanizma za čisti razvoj v okviru Kjotskega protokola.

Štirje stebri pogajanj

Ministrsko zasedanje pogodbenic okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC) se je končalo še s sprejetjem časovnega načrta pogajanj, ki naj bi do leta 2009 vodila do novega sporazuma na svetovni ravni. Do takrat se bodo članice konvencije pogodile o ukrepih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in dosegle dogovor o ukrepih za zmanjševanje posledic podnebnih sprememb, ki so že močno prizadele nekatere države. Novi sporazum naj bi začel veljati leta 2012, ko se izteče čas Kjotskemu protokolu.

Končni dokument konference ne vsebuje konkretnih številk o zmanjševanju emisij, temveč samo napotitev na poročilo Mednarodnega odbora ZN o podnebnih spremembah (IPCC), ki je predlagal omenjene cilje. Balijski kažipot (Bali roadmap) deli prihodnja pogajanja na štiri osnovne stebre: blaženje učinkov podnebnih sprememb z zmanjševanjem izpustov, prilagajanje na območjih, kjer je že nastala nepopravljiva škoda, prenos okolju prijaznih tehnologij iz razvitega dela sveta državam v razvoju in zagotovitev financiranja za ukrepe v državah v razvoju, ki jih same finančno ne bi zmogle. Znotraj vsakega od področij pogajanj so številna razhajanja med državami.

Balijski kažipot vodi v Poznan na Poljskem naslednje leto, končni sporazum pa naj bi dosegli leta 2009 v Kopenhagnu. Prva večja vmesna postaja je Honolulu, kjer se bodo že prihodnji mesec srečali predstavniki 16 največjih onesnaževalk s toplogrednimi plini, ki jo organizirajo ZDA. In čeprav je bila Busheva administracija na Baliju deležna številnih graj, nekateri poznavalci menijo, da kljub zadržkom na Baliju niso zaprli poti prihodnji administraciji.

Izkušnja za Slovenijo

In kaj pomeni zaključek pogajanj za Slovenijo, ki bo kmalu prevzela krmilo EU? “Slovenskim ekspertom je dinamično dogajanje na Baliju prineslo dragocene dodatne delovne izkušnje, ki jim bodo prišle zelo prav v času slovenskega predsedovanja Svetu EU. Balijski kažipot bo namreč prinesel precej dodatnih obveznosti in delo ekspertnih skupin v Bruslju bo po vsebini in številu srečanj intenzivnejše, kot je bilo načrtovano doslej. Do marca ali aprila, ko bo najverjetneje sklicano novo delovno zasedanje delovnih teles konvencije, se bodo morale evropske države temeljito pripraviti, vloga koordinatorja tega procesa pa bo na ramenih Slovenije,” so sporočili z ministrstva za okolje in prostor.

ANDREJA KUTIN

Od včeraj obratuje največja fotonapetostna elektrarna v Sloveniji, nameščena na strehi Biotehniškega centra Strahinj. Elektrarno sestavlja 394 fotocelic, katerih skupna moč znaša 83 kW. Predvidena letna proizvodnja električne energije naj bi znašala 85.000 kWh, kar zadošča za potrebe približno 28 gospodinjstev, so sporočili iz Gorenjskih elektrarn.

sta

Slovenija, 25.09.2007

Od sobote je uradno v veljavi uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja

Od sobote je uradno v veljavi uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. S tem je Slovenija postala ena izmed redkih držav Evropske unije, ki ima to področje tudi zakonsko urejeno.

Septembra smo v časopisu Direkt že pisali o več kot 12-letnem prizadevanju okoljevarstvenikov, da bi ob pomoči vlade dosegli sprejetje določenih predpisov oziroma določil na področju svetlobnega onesnaževanja. Konec avgusta pa je vlada Janeza Janše tudi sprejela uredbo, ki predpisuje omejitev porabe energije za javno razsvetljavo in uporabo popolnoma zasenčenih svetilk. S predpisom se omejuje tudi svetenje v bivalne prostore, manj pa so lahko po novem osvetljeni tudi objekti kulturne dediščine, predvsem cerkve. Andrej Mohar, član društva Temno nebo Slovenije, poudarja, da ima omenjeno področje med državami EU boljše urejeno le Italija. Prav zaradi tega bi lahko Slovenija odigrala pomembno vlogo tudi pri novi direktivi EU o svetlobnem onesnaževanju. Priložnost, da izkušnje glede zmanjšanja svetlobnega onesnaževanja predstavi drugim državam Unije, pa se bo Sloveniji prvič ponudila že 5. in 6. oktobra na sedmem evropskem simpoziju za varovanje nočnega neba na Bledu. (db)

24-urni globalni glasbeno-ekološki šov v sto svetovnih mestih, ki se jim je pridružila tudi Ljubljana, naj bi po pobudniku Alu Goru Zemljane spodbudil k večji zavesti, da je njihov planet, ki pa se zaradi njihovega početja neustavljivo pregreva, njihovo edino življenjsko okolje in bi ga kazalo ohraniti tudi zanamcem. Al Gore je na otvoritvi Live Eartha - kot so šov poimenovali po zgledu Live Aida (1985) in Live 8 (2005), ki pa Afričanom in drugim niso zagotovili spodobnih življenj, so pa zato sodelujočim zvezdnikom zagotovili slavo in denar - menil, da bi višja zavest ljudi prisilila vlade, da bi sprejemale okoljske zakone in pospešile razvoj naravi prijaznejših tehnologij.

Z višjo zavestjo ljudi je križ. Mimogrede, na vse te silne koncerte so se zgrnile silne množice ljudi, ki, ne le da so na prizoriščih pustile gore odpadkov, ampak so tja tudi z nečim morale priti. Nemalokrat s prevoznimi sredstvi, ki trošijo fosilna goriva, glavne krivce za ustvarjanje tople grede. Križ je tudi z zavestjo vlad. Al Gore je kot Clintonov podpredsednik to skusil na lastni koži. Njegov šef je šele tik pred iztekom drugega mandata podpisal kjotski protokol o boju zoper podnebne spremembe, ki pa ga njegov naslednik in kongres nista potrdila.

Čas pa hiti in temperature rastejo. Ljudje so ujetniki svojih vlad, vlade pa so ujetnice multinaciionalk, ki pridobivajo, dobavljajo in upravljajo fosilno energijo. Dobički so tako veliki, da se vladam sploh ni težko zaplesti v hude in večletne vojne. Poglejte samo Irak z ZDA, Veliko Britanijo in celotno koalicijo voljnih vred.

Treba bi bilo spremeniti celotno energetsko paradigmo. Višja stopnja zavesti ni dovolj. Potrebni smo radikalne spremembe mišljenja. Svet bi se moral čim prej nasloniti na obnovljive vire energije. Pri tem pa se bo moral spopasti z dinozavri, ki vlagajo v nova naftna črpališča, v nove plinovode, v rafinerije, v distribucijo… In pričakujejo dobiček ter si ga ne pustijo vzeti. Kajti nizkoenergetska hiša praktično ne rabi energije od drugod. Sončne energije ali vetra načeloma ni mogoče privatizirati, tako kot ne bi smeli privatizirati vode. Vidite, kaj to pomeni za multinacionalne energente? Ali potem uvidite, zakaj resnična hitra sprememba zavesti ni mogoča?

Ampak vseeno upamo, da so Al Gore in dve milijardi ljudi, ki sta spremljali Live Earth, na pravi poti.

BORIS JAUŠOVEC

Okoljevarstveno dovoljenje za gradnjo vetrne elektrarne na Volovji rebri je po odločitvi vrhovnega sodišča postalo praktično neveljavno

Koalicija za Volovjo reber, ki nasprotuje gradnji vetrne elektrarne nad Ilirsko Bistrico, je ta teden dobila še eno bitko, ki lahko birokratski postopek zbiranja dovoljenj za gradnjo vrne na sam začetek. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic (DOPPS) je ta teden prejelo odločitev Vrhovnega sodišča, ki je pravnomočno potrdilo sodbo, ki pravi, da so bili narovarstveniki oziroma DOPPS pri odločitvah Ministrstva za okolje in prostor (MOP) ter Agencije za okolje (ARSO) nezakonito izločeni iz postopka pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za vetrno elektrarno na Volovji rebri. Koalicija za Volovjo reber po razsodbi v njihovo korist pravi, da jim bo moralo MOP zdaj podeliti status stranke v postopku in obnoviti postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja. S tem pa je precej sporno postalo tudi gradbeno dovoljenje za gradnjo vetrne elektrarne na Volovji rebri, ki ga je MOP kljub odprtim sodnim postopkom izdalo na podlagi okoljevarstvenega soglasja ARSO.

DOPPS-u je sicer status stranke v postopku priznalo že Upravno sodišče junija 2006. Ugotovilo je, da sta MOP in ARSO nezakonito onemogočila DOPPS-u sodelovanje, čeprav Zakon o ohranjanju narave to omogoča vsem društvom, ki delujejo v javnem interesu. DOPPS je bil tako prikrajšan, da bi v postopku enakopravno predstavljal in zagovarjal naravovarstvene argumente in bi v primeru nezakonite odločitve ARSO lahko uveljavil pravico do pritožbe. Na sodbo upravnega sodišča se je pritožil investitor vetrne elektrarne Elektro Primorska in s pritožbo na vrhovno sodišče so pravnomočnost sodbe zavlekli za skoraj celo leto. Medtem pa so dobili gradbeno dovoljenje MOP.

Elektro Primorska je pred dobrim tednom tudi že razodela scenarij gradnje vetrne elektrarne na Volovji rebri, ki naj bi se začela v začetku leta 2008. “Do konca leta bomo ustanovili družbo, na katero bomo prenesli vse, kar smo doslej vložili v projekt, tj. študije, mnenja, zemljišča, in to ponovno ovrednotili. Poiskali bomo ustreznega partnerja ter pripravili razpis za izbiro dobavitelja vetrnih elektrarn,” je za 24 ur tedaj pojasnjeval v. d. direktorja Elektra Primorske David Valentinčič.

Ambiciozni načrti Elektra Primorske pa bodo, kot kaže, nekaj časa še morali mirovati. Zdaj je s svojimi potezami na vrsti okoljski minister Janez Podobnik, ki je vseskozi odločno zatrjeval, da v postopkih ni bilo nobenih napak. “Sodba, ki je zdaj pravnomočna, je v primeru Volovja reber prvi dokončni dokaz, da so uradniki na MOP in ARSO ravnali nezakonito. Na številne primere nezakonitega ravnanja uradnikov v primeru Volovja reber je marca letos opozorila tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Koalicija za VR je aprila ministru Podobniku predala poziv, da ustanovi revizijsko komisijo, ki bo preverila ustreznost in zakonitost vseh postopkov, na katere opozarja mnenje protikorupcijske korupcije,” so v sporočilu za javnost zapisali v Koaliciji za Volovjo reber. “Minister takrat preiskave ni naročil z izgovorom, da je prepričan, da v postopku ni bilo napak. Zdaj, ko je na dlani, da so tako na ARSO kot na MOP uradniki ravnali nezakonito, ministra ponovno pozivamo, da ustanovi revizijsko komisijo in da popravi napake.”

Po mnenju nasprotnikov gradnje na Volovji rebri je pravnomočna sodba tudi precedenčna za nadaljnje sodelovanje nevladnih organizacij v presojah vplivov na okolje. “To pravico društvom jamči Aarhuška konvencija, ki jo je Slovenija ratificirala. Doslej je bila pridobitev položaja stranke v postopku društvom popolnoma onemogočena. Sodba potrjuje, da takšno stanje ni bilo posledica neustreznih predpisov, pač pa ga je povzročilo samovoljno nezakonito ravnanje uradnikov na Agenciji RS za okolje.”

V zvezi z Volovjo rebrijo pa poteka še nekaj drugih postopkov. Tomaž Jančar, predstavnik DOPPS v Koaliciji za Volovjo reber, nam je povedal, da glede pritožbe v zvezi z izklučitvijo Volovje rebri iz Nature 2000 pri Evropski komisiji ni nič novega, saj se postopek precej zavlačuje. Prav tako pa se načrtno zavlačuje tudi postopek pri Bernski konvenciji Sveta Evrope, kjer se odloča o tem, ali bo vetrna elektrarna na Volovji rebri vplivala na življenje slovenskih risov ali ne.

Slovenska vlada pa ima tudi sicer precej zadržan odnos do tega, kar se dogaja okoli Volovje rebri. Na peticijo na Mladinini spletni strani, kjer je bil prvopodpisani predsednik SAZU dr. Boštjan Žekš, ni bilo nobenega odziva. Kabinet predsednika vlade je februarja sicer prejel njegovo pismo, ki so ga “odstopili v reševanje resornemu ministrstvu”. Dr. Žekš je tedaj dobil odgovor le z ministrstva za gospodarstvo oziroma mu je odgovoril generalni direktor direktorata za energetiko dr. Igor Šalamun. Predsedniku SAZU je obrazložil, da ima Slovenija mednarodne obveznosti, da bi morala do leta 2010 33,6 % svoje energije proizvajati iz obnovljivih virov. Sloveniji pa tega cilja seveda ne bo uspelo doseči. Zaradi tega je Slovenija dobila slabo oceno v primerjavi z drugimi državami EU, ki so s pomočjo vetrne energije naredile največ. Volovji rebri pa so dali energetsko dovoljenje, ker ustreza energetskemu sistemu in energetski politiki. Dr. Žekš je v odgovoru obžaloval, da se nista razumela. “Gre za lokacijo. Ali je res pametno, ali se nam res splača, dolgoročno splača, zaradi tega novega, relativno majhnega vira uničevati neokrnjeno naravo, ko imamo okrnjene več kot dovolj? Glede tega se očitno ne strinjava. Pa me vaš odgovor vseeno veseli, saj bom kasneje, ko nas bodo domačini in tujci spraševali, kdo je kriv za uničenje narave, na to vprašanje znal odgovoriti,” je v odgovoru zapisal dr. Žekš.

Ma.K./STA, Sob 09.06.2007, 09:28

Ilirska Bistrica - Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) pripravlja danes v okviru prizadevanj za ohranitev neokrnjene narave Volovje reberi pohod na to območje, kjer je načrtovana postavitev vetrnih elektrarn. Pohodnike bodo spremljali ornitologi, strokovnjaki za botaniko, metulje in velike zveri ter poznavalci problematike vetrnih elektrarn in problemov v zvezi z umeščanjem v prostor.

V DOPPS so se za pohod na Volovjo reber odločili zato, ker menijo, da sodi ta med najdragocenejša območja ohranjene narave v Sloveniji. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, gre za območje izjemne krajinske lepote z obsežnimi suhimi travišči, z izjemno bogatim rastlinstvom in živalstvom. Območje je del pogorja Snežnika, ki velja za eno najobsežnejših območij z lastnostmi divjine v Sloveniji.

Sicer pa to ni prvi pohod na območje, kjer naj bi postavili vetrne elektrarne. Aprila sta pohod na Volovjo reber pripravila Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije in Mountain Wilderness Slovenije, kjer menijo, da sodi Volovja reber med najdragocenejša območja ohranjene narave pri nas.

Dvig temperature naj bi razširil kmetijstvo, ribištvo in turizem

STA/J.A., Ned 10.06.2007, 09:55

Oslo - Podnebne spremembe bodo imele po napovedih strokovnjakov za Zemljo katastrofalne posledice, vendar pa bodo na nekatere predele planeta vplivale pozitivno, so na okoljski konferenci v norveškem mestu Tromsoe povedali okoljski strokovnjaki. Z dvigom globalne temperature naj bi pridobile predvsem bogatejše severne države, medtem ko bo revnejši jug deležen bolj negativnih posledic.

Zaradi dviga globalne temperature se bo kmetijstvo v severnejših predelih sveta razširilo, saj se bo podaljšala kmetijska sezona. “Na območjih kot sta severna Sibirija in sever Kanade bo lažje pridelovati hrano,” je povedal avtor poročila o topljenju ledu in snega, ki ga je okoljski program Združenih narodov (UNEP) objavil ta teden, Paal Prestrud. “Pogoji za kmetijstvo se bodo s povečanjem števila dni s povprečno temperaturo nad pet stopinj Celzija znatno izboljšali,” je dodal.

Prav tako naj bi se v severnih državah razširil obseg ribištva. Slaniki, tune in sardele se namreč po besedah direktorja Norveškega polarnega inštituta Jann-Guannarja Wintherja selijo v bolj severne predele Atlantskega oceana. Podobne premike pa je moč pričakovati tudi pri polenovkah. Tudi gozdarstvo se bi lahko razširilo, je menil Winther, saj bi višje temperature pomenile rast dreves na višjih nadmorskih višinah.

Razcvet turizma na severu

Medtem bi lahko v bolj severnih državah Evrope vzcvetel turizem, saj bi tradicionalne turistične destinacije, kot sta Španija in Grčija, za turiste postale prevroče. Kraji v severnih delih Finske, Švedske in Norveške pa bi lahko, ob vedno bolj zelenih Alpah in Pirenejih, postali pomembni smučarski centri. Ob dvigu globalne temperature bi lahko pridobili britanski vinarji, medtem ko bi vino tradicionalnih francoskih vinogradniških pokrajin izgubilo na kakovosti.

Sicer pa bi taljenje ledu v severnih morjih lahko povzročilo tudi povečani ladijski promet v teh vodah. Število dni, primernih za plovbo, naj bi se po navedbah strokovnjakov iz sedanjih 30 do konca stoletja povečalo na 120 do 140. Morda največja pridobitev za severne države pa bi lahko postala večja dostopnost do naftnih in plinskih polj Arktike.