|
Afera Sova se je vrnila na svoje izhodišče – k domnevnemu prisluškovanju članom SDS pred parlamentarnimi volitvami 2004. Nekdanji premier Anton Rop je Janeza Janšo obtožil, da se je takrat s hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem dogovarjal za incidente v Piranskem zalivu, kar naj bi bilo razvidno iz prisluhov telefonskim pogovorom, ki so jih opravljali agenti obveščevalne agencije. Tako Janša kot Sanader sta Ropove izjave označila za neresnične, iz Sove pa so sporočili, da v njihovih zbirkah podatkov ti domnevni pogovori niso dokumentirani.
Sumi o prisluškovanju se vlečejo že nekaj mesecev in naj bi bili glavni razlog za dodaten vladni nadzor nad delom obveščevalne službe. Začelo se je z ustanovitvijo vladne delovne skupine za nadzor nad Sovo, nadaljevalo z razkritjem nedovoljene premične prisluškovalne naprave, črnega fonda in dveh skrivnih lokacij sredi Ljubljane – najprej na Malem trgu, nato še v Kozolcu. Razkrit je bil sporni nakup letalske vozovnice za indijskega zdravilca, ki se je srečal s predsednikom države Janezom Drnovškom, odprli so vrata zaporniških celic nekdanje SDV sredi prestolnice… Posebna vladna komisija, ki jo vodi pravosodni minister Lovro Šturm, je tri vmesna poročila predala organom pregona, ki še naprej raziskujejo nepravilnosti v obveščevalni službi, na Sovo je bila poslana proračunska inšpekcija finančnega ministrstva, zakonitost njenega poslovanja so začeli pregledovati revizorji računskega sodišča, vendar samo za zadnji dve leti in pol. A po treh mesecih se afera Sova vrača na izhodišče – k sumom o prisluškovanju članom SDS pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami, v času, ko je bila Janševa stranka še v opoziciji. Z zadnjimi Ropovimi obtožbami na račun Janše, ki naj bi se s hrvaškim premierjem Sanaderjem dogovarjal za incidente v Piranskem zalivu, afera Sova dobiva neprijetne mednarodne razsežnosti.
Informatorji blizu agencije. Oblikovno prenovljeni Dnevnik je v sobotni izdaji na naslovnici objavil zgodbo, da je Sova leta 2004 posnela več pogovorov hrvaškega predsednika vlade Iva Sanaderja in takratnega vodje slovenske opozicije Janeza Janše. Šlo naj bi za informacije neuradnih, a zanesljivih virov blizu Sove, so zapisali in dodali, da obveščevalno pokrivanje hrvaškega premierja z vidika slovenskih nacionalnih interesov ni sporno, zelo občutljiva stvar pa je, če se v prisluhih znajde vodja slovenske opozicije, kar je Janša takrat bil. Prejšnji direktor agencije Iztok Podbregar primera ni želel komentirati, češ da je zavezan k molčečnosti, vztraja pa, da je Sova delovala zakonito. Po njegovih besedah so bile njene programske naloge takšne, da so dogodke v tujini spremljali z različnimi možnostmi, tako s tehničnimi sredstvi kot človeškimi viri. Rezultati dela pa naj bi bili raznoliki. »Če je neki priključek v tujini nadzorovan, se na njem najde kdorkoli, ki se javi nanj. Nikoli nismo nadzirali šefa opozicije, ampak subjekte v tujini,« je izjavil. Iz tajne službe so sporočili, da med njihove naloge sodi tudi to, da z uporabo zakonsko določenega tajnega sodelovanja in posebnih oblik pridobivajo podatke, pomembne z vidika nacionalne varnosti, gospodarskih in političnih interesov Slovenije. Nato jih pošljejo predsedniku vlade in mu tako zagotavljajo strokovno podporo na tem področju. Pojasnili so še, da med posebne oblike pridobivanja podatkov sodi tudi spremljanje mednarodnih sistemov zvez, toda ne telefonskih priključkov na območju Slovenije. Po zakonu sme obveščevalna agencija pridobivati podatke o osebah, ki s svojo dejavnostjo iz tujine ali v povezavi z njo ogrožajo ali bi lahko ogrozile nacionalno varnost države. »Agencija sme izvajati tajno opazovanje in sledenje na odprtih ali javnih prostorih z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje pod zakonsko določenimi pogoji.« Po navedbah virov blizu obveščevalne službe, kot so zapisali v Dnevniku, naj bi tajni sodelavci Sove na Hrvaškem pokrivali Sanaderja. Zadeva naj bi bila po njihovih navedbah povezana z razkritjem »konspirativke« na Malem trgu v Ljubljani, kamor je 14. novembra lani vstopil svetovalec za nacionalno varnost v premierjevem kabinetu Aleksander Lavrih in od tam menda odnesel starejše zvočne posnetke.
Rop se je ujel v zanko. Premier Janša je še isti dan, ko so informacije prišle v javnost, na pikniku SDS v Imenem pri Podčetrtku dejal, da o domnevnem prisluškovanju ni bil uradno obveščen. »Če bi bilo to res, se mi zdi, da bi bil nezaslišan škandal. Predstavljajte si, da bi tajna služba prisluškovala pogovoru Boruta Pahorja s predsednikom avstrijske vlade. Ne vem, kaj bi opozicija počela v tem primeru.« V ponedeljek pa je še pripomnil, da je dodaten škandal, da nekdanji premier o takšnih stvareh javno govori. »Mislim, da ni države na svetu, kjer bi bil kakšen bivši predsednik vlade sposoben takšnega pobalinstva.« V soboto se je oglasil tudi Sanader in dejal, da ne verjame, da mu je Sova prisluškovala, pričakuje pa, da bosta prejšnja slovenska vlada in njen premier pojasnila takratno dogajanje. Sicer naj bi se z Janšo leta 2004, ko je bil ta še v opoziciji, veliko pogovarjala, tako kot se zdaj, ko vodita vladi. »Če so nama prisluškovali, je šlo verjetno za to, da so prisluškovali Janši in s tem tudi vsem, ki so z njim govorili. Dvomim, da so prisluškovali hrvaškemu premierju, Janša se je le ujel v to mrežo,« je izjavil. Prejšnji premier Anton Rop je zanikal, da bi Sova pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami prisluškovala Janši, toda potrdil, da so se prisluhi nanašali predvsem na incidente v Piranskem zalivu, za katere naj bi se tedaj dogovarjala Janša in Sanader. »Tam (v prisluhih; op. p) se vidi, da je bila slovenska stran dogovorjena s hrvaško. Hrvaška vlada je dajala direktive, kdaj naj bo incident, in to tik pred volitvami,« je dejal Rop v telefonskem pogovoru z novinarjem TV Slovenija. Njegov novinarski kolega z Dnevnika pa je v ponedeljkovi izdaji zapisal, da je že pred tedni po neuradni poti izvedel, da je pred volitvami leta 2004 Sova na podlagi teh prisluhov slovensko vlado opozorila na izgrede že dan ali dva vnaprej. Po novinarjevih neuradnih informacijah naj bi se tedaj Sanader in Janša v telefonskih pogovorih dogovarjala o organiziranju mejnih incidentov v Piranskem zalivu z namenom, da bi jih Janševa stranka lahko izkoriščala v predvolilnem boju. Sova naj bi tako posnela, kako sta se poleti pogovarjala o prihodnjih incidentih v Piranskem zalivu, po navedbah Dnevnika naj bi obstajale tudi fotografije srečanj ljudi iz njunih krogov. Agenti Sove naj bi takšne sestanke poimenovali srečanja kurirjev. Ropovo izjavo, da je Sova spremljala sosednje države, zlasti aktivnosti, uperjene proti Sloveniji, je Sanader komentiral, da je priznanje enako slabo za Ropa, ne glede na to, ali so prisluškovali Janezu Janši ali hrvaškemu premierju. »Očitno ne bodo priznali, da so prisluškovali vodji opozicije, zato jim je verjetno nekoliko lažje in interno bolj primerno reči, da so prisluškovali tujemu državniku, toda niti to v evropski demokratični praksi ni dopustno, zato bomo pri pojasnjevanju tega primera šli do konca,« je povedal za hrvaško TV Novo.
Premierski pingpong. V ponedeljek se je spet oglasil Rop in še enkrat zagotovil, da v času, ko je vodil vlado, Sovi ni bilo nikoli naročeno, naj prisluškuje kateremukoli slovenskemu ali tujemu politiku. Njena naloga naj bi bila zlasti spremljanje dogodkov v tujini, ki se nanašajo na Slovenijo in njene interese. Kot je dejal, ga je tedanji direktor Podbregar nekajkrat obvestil, kaj se dogaja v primeru incidentov, nazadnje pet dni pred parlamentarnimi volitvami 2004. Tedanja informacija naj bi po njegovem kazala, da je del slovenske politike vpleten v izgrede, toda o podrobnostih bi bil pripravljen govoriti le pred komisijo za nadzor obveščevalnih služb. »Kdo konkretno je deloval in kako, pa naj ocenijo tisti, ki bodo imeli dostop do pravih informacij. Obstajajo namreč ustrezne službe, ki lahko razkrijejo vsebino prisluhov. Takrat bo jasno, o čem natančno se je pogovarjalo in dogovarjalo in kdo je za to odgovoren.« Na Ropove trditve o domnevnih pogovorih Janše in Sanaderja so se takoj odzvali v kabinetu predsednika vlade in jih označili za neresnične, škodljive in žaljive. »Če bi bila v teh trditvah vsaj trohica resnice, bi takšno šokantno informacijo Rop zagotovo uporabil pred volitvami. Vsekakor pa bi jo bil dolžan predati pristojnim organom zaradi ugotavljanja kazenske odgovornosti.« Pri pregledu dokumentarnega gradiva Sove je bilo ugotovljeno, so dejali v Janševem kabinetu, da v njihovih bazah ni izsledka spremljanja mednarodnih sistemov zvez, na katerem bi bil dokumentiran pogovor med Janšo in Sanaderjem. »Pri pregledu poročil, ki jih je Sova v letu 2004 uradno poslala takratnemu predsedniku vlade Ropu, je bilo ugotovoljeno, da v nobenem poročilu niso zapisane te trditve. Iz tega izhaja, da Rop trditev, ki jih je izrekel 17. junija, ne more utemeljiti na uradnih informacijah oziroma morebitnih dezinformacijah Sove. Če je Sova leta 2004 res prisluškovala pogovorom predsednikov SDS in HDZ in o tem obveščala takratnega predsednika vlade Antona Ropa, je ta komunikacija potekala zunaj uradnega in zakonitega delovanja agencije,« menijo v vladnem kabinetu, od poslanca Ropa, ki naj bi s takšnimi izjavami škodoval mednarodnemu ugledu Slovenije in njeni nacionalni varnosti, pa pričakujejo, da bo nemudoma odstopil. »Če dobro pomislite, glavnega incidenta, ki se je zgodil pred volitvami, zagotovo ni naročila hrvaška vlada,« je dejal Janša v ponedeljek v državnem zboru in dodal, da še nikoli v življenju ni slišal tako podle obtožbe. Rop se je izgovarjal, da je samo potrdil podatke, ki so jih razkrili mediji. »Prepričan sem, da Janez Janša ni pozabil, kako je pred državnozborskimi volitvami zavajal slovensko javnost in z njo manipuliral – tako glede incidentov v Piranskem zalivu kot glede večine predvolilnih obljub. Glede incidentov v Piranskem zalivu sem bil kot predsednik vlade obveščen od pristojnih… Janševih ravnanj doslej nisem razkril predvsem zato, ker sem se zavedal posledic za slovensko državo in njen mednarodni ugled.«
Slovensko-hrvaški »ropgate«. Rop pričakuje, da bo preiskava potrdila točnost njegovih navedb in da bo predsednik vlade takrat predvsem pri samem sebi ustrezno ukrepal in prevzel politično odgovornost. V ponedeljek se je znova oglasil Sanader in dejal, da Ropove izjave sodijo v antologijo političnih neumnosti. »Očitno ni prebolel poraza na volitvah 2004 in si izmišljuje.« Kljub temu je ocenil, da je zadeva resna, ker je »Rop priznal, da je kot takratni premier prisluškoval tujim državnikom, tudi tujemu premierju«. Hrvaško zunanje ministrstvo je zato v ponedeljek v Ljubljano poslalo ostro diplomatsko noto, v kateri je zahtevalo preiskavo, ki bi ugotovila, komu vse se je prisluškovalo. Zanimivo, da je bil Rop, ko je dajal prvo izjavo o vsebini prisluhov za TVS, očitno prepričan, da zanj ne velja zapoved molčečnosti, odveze zanjo pa mu prav tako nihče ni dal. Po tej logiki bi lahko na novinarska vprašanja brez zadržkov odgovarjal tudi njegov glavni obveščevalec Podbregar, a raje previdno čaka na vladno odvezo molčečnosti. Se pa celo nekateri Ropovi nekdanji strankarski kolegi zgražajo nad njegovim ravnanjem in so prepričani, da bo to njegova afera Watergate. Po drugi strani so se incidenti začeli mnogo prej, preden je Joško Joras skočil v Dragonjo, Janez Podobnik pa si ovil roko. Ostaja torej vprašanje, kaj sta se v resnici pogovarjala Janša in Sanader in kdo ima v rokah morebitni dokument, ki naj bi bremenil oba premierja.
SILVESTER ŠURLA
IGOR KRŠINAR
|
