Hervardi Informacijski Center

Sporna zemljišča naj bi kupil slovenski državljan, kljub temu napovedana tožba

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je bil včeraj neuradno seznanjen z informacijami, da je Hrvaška prodala nekatera zemljišča na levem bregu reke Dragonje, ki jih sklad kot upravljavec oddaja v zakup “slovenski fizični osebi”, so sporočili iz sklada.

Informacijo o prodaji oziroma nakupu omenjenih slovenskih zemljišč so objavili na spletnem portalu hrvaške zemljiške knjige v Bujah. Omenjena slovenska zemljišča pa naj bi po neuradnih informacijah kupil slovenski državljan, ki naj bi bil tudi že vpisan v hrvaško zemljiško knjigo kot lastnik teh zemljišč.

Sklad je zaradi občutljivosti zadeve o nekaterih že izvedenih prodajah in o uvedbi novih postopkov prodaje slovenskih zemljišč od Hrvaške že lani obvestil in zaprosil za mnenja tudi pristojne organe v Sloveniji, saj po njihovem mnenju gre za meddržavni problem s Hrvaško, ki presega pristojnosti sklada.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je do sedaj glede problematike zemljišč na levem bregu Dragonje ravnal v skladu z dogovori s pristojnimi državnimi organi. V tem primeru pa, kot so zapisali v sporočilu za javnost, namerava sklad s tožbo na pristojnem sodišču zaščititi zemljišča v lasti Slovenije. Ne glede na vložitev lastninske tožbe je po mnenju sklada treba problematiko spornih zemljišč na levi strani Dragonje obravnavati tudi v okviru meddržavnega dogovarjanja o poteku državne meje med Slovenijo in Hrvaško.

Ob tem je pa Joško Joras na predsednika vlade Janeza Janšo naslovil javno pismo, v katerem ga sprašuje, kaj bosta vlada in sklad ukrenila “zoper očitno krajo slovenskega ozemlja”. “Javno sprašujem, ali bom moral z lastnimi rokami braniti zemljo, za katero plačujem skladu najemnino?” je še zapisal Joras.
online pharmacycialislevitrasomaviagra

sta

Bruselj je še zadnjič pozval Zagreb, naj se izogne neugodnim posledicam enostranske uveljavitve zaščitne ekološko-ribolovne cone

Težko je napovedati, s katerimi ukrepi bo Evropska unija Hrvaško prisilila k spoštovanju podpisanih zavez, toda enostranske uveljavitve zaščitne ekološko-ribolovne cone (ZERC) tudi za članice EU prav gotovo ne bo opazovala križem rok. Evropski komisar za širitev Olli Rehn je dva dni pred uveljavitvijo ZERC in dva dni pred začetkom slovenskega predsedovanja Evropski uniji, povedal, da verjame, da bo Hrvaška ravnala v skladu z dogovorom in s 1. januarjem 2008 za članice EU ne bo uveljavila nobenega vidika ZERC. Bistveno je, je menil včeraj Rehn, da se rešitev poišče takoj, ko bo na Hrvaškem oblikovana nova vlada. S tem bi se Zagreb izognil neugodnim posledicam ob pristopnih pogajanjih, je povedal komisar za širitev in dodal, bi se ob uspešni rešitvi te zadeve skupaj z zagonom reform v letu 2008 Hrvaška lahko nadejala vstopa v odločilno fazo pogajanj.

Zadnjemu bruseljskemu pozivu Zagrebu se je včeraj pridružila tudi slovenska vlada. V sporočilu vladnega urada za komuniciranje so zapisali, da je mogoče vprašanje ZERC rešiti le ob upoštevanju sklenjenih sporazumov in zavez, pri čemer bo Slovenija vztrajala.

Enostranska razglasitev ZERC s strani Hrvaške, predvsem pa njena uveljavitev v praksi, bi namreč temeljito posegla v suverenost Slovenije, zato bi bilo takšno ravnanje za Slovenijo popolnoma nesprejemljivo, je še zapisano v odzivu slovenske vlade. Probleme, ki so nastali zaradi napovedi o uveljavitvi ZERC za članice EU, je po mnenju slovenske vlade mogoče odpraviti zelo hitro in preprosto - z upoštevanjem sklenjenih sporazumov in zavez. Za Slovenijo je pri ZERC sporen predvsem potek meje te cone po sredini Piranskega zaliva, ki naj bi bil do dokončnega dogovora med državama o meji le začasen.

Na “odklon od političnega dogovora, ki so ga tri strani dosegle junija 2004 in je vključen tudi v sklepe Evropskega sveta iz junija 2004″, je Hrvaško v začetku novembra v zadnjem poročilu o napredku opozorila tudi Evropska komisija. Slovenija in Italija, ki bi ju uveljavitev cone najbolj prizadela, uveljavitvi ZERC ostro nasprotujeta, tisto, na kar Bruselj, Ljubljana in Rim opozarjajo Hrvaško, pa je njena zaveza iz leta 2004, da se bo izogibala enostranski uveljavitvi cone v Jadranu in bo z uveljavitvijo ZERC za članice EU počakala, dokler ne bo dosežen dogovor vseh vpletenih strani. Ker se to ni zgodilo, Slovenija od Hrvaške vlade pričakuje odgovor, kaj namerava storiti glede ZERC, še pred začetkom predsedovanja EU, torej še danes, v nasprotnem primeru pa bo v okviru EU odločno zaščitila svoje interese.

Najpogosteje se med ukrepi, ki bi jih EU utegnila sprožiti zoper Hrvaško, omenja zamrznitev več poglavij v pristopnih pogajanjih. Italijanski minister za kmetijstvo in ribištvo Paolo De Castro je povedal, da je EU pripravljena zamrzniti štiri ali pet poglavij v pristopnih pogajanjih s Hrvaško, slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel pa je kot enega od možnih scenarijev omenil zamrznitev petih, šestih poglavij, če bo Zagreb vztrajal pri svoji odločitvi. Kako dolgo bosta še trajala molk in ignoranca hrvaškega političnega vrha, bo najbrž jasno že v prvih dneh novega leta.

ALEŠ LEDNIK

petek, 30.11.2007
Tekst: (sko)

Kar tri družine med obema prehodoma?

Slovenija, pred 5 urami, zadnji poseg ob 18:44
Razkrižje - MMC RTV SLO

Na Razkrižju nameravajo preseliti tamkajšnji hrvaški del mejnega prehoda. Prostor, kjer živi slovenska družina, so že zakoličili.

Namen Hrvatov je širitev mejnega prehoda zaradi prihajajočega schengenskega sistema. Hiša slovenske družine leži namreč na hrvaškem katastru.

Lastniki so 23. novembra dobili obvestilo, da bo količenje potekalo v sredo, 28. novembra, ob 14. uri, a jih je zagrebško geodetsko podjetje Geoanda prehitelo in prostor zakoličilo že ob desetih dopoldne. Dovoljenje za geodetski poseg in lokacijsko dovoljenje je dalo hrvaško ministrstvo za okolje. S premikom hrvaškega prehoda bi bil ta bližje slovenskemu ozemlju.

Slovensko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je bilo o dogajanju obveščeno le neuradno. Ob tem je treba omeniti, da bi ob prelociranju hrvaškega dela mejnega prehoda še tri slovenske družine v treh hišah “obstale” v prostoru med obema prehodoma.

Tri družine “med dvema ognjema”
Cvetka Mesarič, ki biva v hiši, okoli katere so Hrvatje zakoličili prostor novega mejnega prehoda, je za MMC dejala, da je parcela last njihove sorodnice iz Ljutomera. Opozorila je, da so tri družine, ki bi se po novem znašle med obema prehodoma, že leta 1991 vložile prošnjo za korekcijo meje na mešano meddržavno komisijo za meje.

Prebivalci blizu prehoda začenjajo z mediji
Mesaričeva pravi, da so od leta 1991 neprestano šikanirani s strani Hrvatov. 150 metrov višje od hiše Mesaričevih je že postavljen “kontejnerski” hrvaški mejni prehod Banfi, zato prebivalci ne vidijo smisla, zakaj bi ga premeščali. Ogorčeni “oškodovanci” hrvaškega ravnanja so sklenili, da bo prvi korak boja “za njihovo zemljo” sporočilo medijem in s tem vsem državljanom.

Nobenega soglasja ni bilo, nihče ni sosedov ničesar vprašal, zato smo se odločili poklicati medije, je povedala Mesaričeva. Dodala je, da je to zelo podel način za državo, kot je Hrvaška, ki se ima za pravno in med drugim celo vstopa v EU.

Kaj se je v vseh teh letih dogajalo?
Cvetka Mesarič se spominja, kako so Hrvatje prestavili električne drogove in družinam vsilili svojo elektriko. Sledile so denarne kazni hrvaškega sodnika za prekrške, ker določeni prebivalci Razkrižja niso hoteli premestiti svojih otrok v hrvaške šole. Da je zadeva s šolami potihnila, naj bi bil menda zaslužen bivši šolski minister Slavko Gaber, pravi Mesaričeva.

Največji šok se je družini Mesarič zgodil leta 1991, ko je Cvetkin mož dobil vpoklic v hrvaško vojsko. Ker se nanj ni odzval, ga je obiskala hrvaška policija in ga opozorila, da ga bodo v primeru nadaljnjega neodzivanja prisilno odpeljali. V Čakovcu ga kasneje niso želeli več vpoklicati zato, ker naj ne bi bil “njihov”.

R. B.

Policijska uprava Murska Sobota ni pojasnila, kdaj in zakaj je “zaradi izvajanja nekaterih operativnih nalog pri varovanju državne meje” na obmejno območje poslala posebno policijsko enoto

Domačini na Hotizi so konec preteklega tedna, od petka, 9. novembra, na območju, kjer meja med Slovenijo in Hrvaško še vedno ni določena, na cesti, ki vodi v zaselek Mirišče in proti mejnemu prehodu, opazili večje število naših policistov kot običajno. Domnevajo, da bi to lahko bilo povezano s parlamentarnimi volitvami na Hrvaškem, te bodo 25. novembra, morda pa tudi s pripravami na uvajanje schengenskega režima.

Kaj je z mešanimi patruljami?

Včeraj smo zaprosili za pojasnilo Policijsko upravo (PU) Murska Sobota. Odgovorili so nam, da je PU Murska Sobota “zaradi izvajanja nekaterih operativnih nalog pri varovanju državne meje sklicala posebno policijsko enoto”. Kdaj jo je sklicala, kako številna je, koliko časa je že tam, predvsem pa, kaj je bil natančen vzroka sklica, nam tiskovni predstavnik Jožef Prša ni odgovoril. Dodal je, da nam zaradi interesa izvajanja operativnih postopkov ne morejo dati drugih informacij. Prav tako nismo dobili odgovora na vprašanje, kako naša policija na območju Hotize sodeluje s hrvaškimi kolegi iz Medžimurja oziroma iz Čakovca in Svetega Martina na Muri in ali morda še delujejo mešane policijske patrulje, kakor je to bila praksa pred več kot letom dni, ko so mejni incidenti na območju Hotize ob reki Muri močno zaposlovali obe državi.

Policisti pogosteje po mejni cesti

Stanislav Gjerkeš, član občinskega sveta Lendava in lendavski podžupan s Hotize, nam je povedal, da z okrepljenimi policijskimi silami naše države na hotiškem območju uradno ni seznanjen, da se mu sicer zdi, da jih je v zadnjih dneh več kot prej, ker se tudi pogosteje vozijo po mejni cesti, in da bi lahko bilo to povezano z bližnjimi parlamentarnimi volitvami na Hrvaškem in z uvajanjem schengenskega režima. Podobno sklepa Štefan Sobočan, prejšnji dolgoletni predsednik hotiške krajevne skupnost, ki je med zadrževanjem na našem katastrskem območju konec minulega tedna na cesti pred zaselkom Mirišče pogosteje opazil kombi slovenske policije. Boji se, da glede na pretekle dogodke slovenska stran ne bo imela veliko besede pri končnem odločanju o poteku državne meje. Lendavski župan Anton Balažek pa nam je povedal, da ga je s tem, da “se je v petek začelo spet nekaj dogajati na Hotizi, v soboto seznanil podžupan Gjerkeš”. Balažek ga je zaprosil, naj bodo v krajevni skupnosti pozorni na dogajanje, vendar se do včeraj po njegovih zagotovilih ni zgodilo nič takega, da bi bila potrebna reakcija slovenske strani.

Zaradi shoda?

Neuradno se govori, da naj bila odločitev PU Murska Sobota povezana s strankarskim shodom HDZ pretekli četrtek v Svetem Martinu na Muri, kjer naj bi bili udeleženci zahtevali, naj Hrvaška nadzira celotno katastrsko območje na Hotizi. Dan kasneje naj bi bili hrvaški policisti med patruljiranjem pred zaselkom Mirišče naleteli na slovenske kolege, ki naj bi jih bili opozorili, da ne smejo naprej. Zaradi tega naj bi bila aktivirana posebna policijska enota iz Murske Sobote. Menda so bile aktivnosti slovenske policije - da ne bi bilo nepotrebnih zaostritev ali incidentov - tudi najavljene hrvaški strani v Zagrebu.

BRANKO ŽUNEC

Ljubljana, 24.09.2007

Gorazd Suhadolnik

Marjan Podobnik je prejšnji teden v Direktu napovedal referendum o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo - Zmago Jelinčič trdi, da Podobnik blefira, SLS pa vabi, naj podpiše zahtevo za razpis referenduma, ki jo bo vložil njegov SNS

V četrtkovem Direktu objavljeni intervju s predsednikom Slovenske narodne zveze pri Slovenski ljudski stranki Marjanom Podobnikom je sprožil čistokrvni politični ravs. Na Podobnikovo napoved, da bo organiziral referendum proti vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, se je odzval predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič z opozorilom, da je praktično nemogoče izvesti ljudski referendum kot v starih dobrih časih. Edina možnost namreč je, da ga zahteva poslanska skupina - pa še to le predhodni posvetovalni referendum, katerega rezultati za vlado niso obvezujoči. Marjan torej blefira ali pa skriva v rokavu že dogovorjeno podporo Slovenske ljudske stranke, ki jo vodi njegov brat Janez. Jelinčič meni, da SLS kot koalicijska stranka tega ne sme storiti, če pa je kljub temu pripravljena sodelovati, ji bo poslanska skupina SNS z veseljem ponudila svojo zahtevo za referendum v sopodpis. SNS bo namreč referendum zagotovo zahtevala. “Pripravljeno imamo že referendumsko vprašanje, čakamo le ugodni trenutek, da referendum sprožimo,” napoveduje Jelinčič.

Spisek hrvaških grehov, ki jih navaja Podobnik kot razlog za referendum (prodaja slovenskih zemljišč ob Dragonji, blokada slovenskega dostopa na odprto morje in razglasitev ekološko-ribolovne cone), je za Jelinčiča hudo omejen. “Hrvatje so nam ukradli celotno Istro,” opozarja. “To dokazuje tudi zemljevid, objavljen v ameriški reviji Life 12. septembra 1949, na katerem je celotna Istra označena kot slovensko ozemlje. Sicer pa je meja vprašljiva tudi pri Štrigovi, Čakovcu, Ormožu, Brežicah, Trdinovem vrhu, pri občini Radatoviči oziroma na žumberaškem področju, v Gorskem kotarju in še kje,” trdi Jelinčič. “Prav tako se Podobnik ne zaveda vprašanja istrskih železnic, ki jih je Demosova vlada “šenkala” Hrvatom tako kot letališče v Pulju, ne zaveda se konfiskacij slovenskih gospodarskih objektov, onemogočanja slovenskega gospodarstva na Hrvaškem, hrvaške goljufije v zvezi z izplačilom deviznih vlog, laganja v zvezi z nuklearko … Človek bi od nekdanjega podpredsednika vlade pričakoval, da ima boljše podatke.” Jelinčič sicer dopušča možnost usklajene akcije SNS in SLS ter skupne zahteve za razpis referenduma, a le, če SLS pristane na koncept SNS v sklopu referendumskega vprašanja.

Kako se bo torej glasilo referendumsko vprašanje? “Ali ste za to, da Hrvaška samostojno vstopa v EU?” odgovarja Jelinčič in dodaja: “Seveda pričakujemo odgovor NE.”

Ljubljana, 20.09.2007

Iztok Gartner

Prijatelji stari, kje ste?

Leta 1960 rojeni Marjan Podobnik, sicer diplomirani inženir kmetijstva, je na slovensko politično sceno v začetku 90. let minulega stoletja priletel kot meteor. Bil je mlad, lep, očarljiv in imel je karizmo. Tako veliko, da bi jo lahko prodajal na tržnici in da ga je pripeljala celo do podpredsednika vlade ter do predsednika Slovenske ljudske stranke. Po odhodu z vrha Telekoma je bil edini slovenski politik, ki se je odpovedal privilegiju, da še eno leto prejema plačo iz proračuna, ampak se je nemudoma lotil svojega podjetništva.

V top politiki so ga zdelale številne afere. No ja, zdelali so ga napadi, za katere se ni nikoli resnično vedelo, ali so bili upravičeni ali je šlo le za nevoščljivost manj uspešnih kolegov. Sedaj se je vrnil. Kot pravi patriot, ki noče dati Piranskega zaliva. Ki se bo za našo mejo bojeval do konca. Morda celo do referenduma. Ko je v oddaji Piramida opravil s konkurenco, je bilo jasno, da ga ljudje še niso pozabili.

Ko sem vas poklical po telefonu, ste mi dejali, da ste v južni Srbiji. Gre za kakšen nov posel ali le za počitnice?

Za posel, a ne za nov. Že šesto leto delam v glavnem v Srbiji, največ se ukvarjam z nepremičninami.

Ste ljubitelj čevapčičev, ražnjičev in drugih dobrot srbske kuhinje ali na krožniku raje vidite žgance in polento?

Srbska kulinarika ponuja številne dobrote. Sam pa rad posežem predvsem po slovenskih jedeh. Posebno so mi všeč idrijski žlikrofi. Zdi se mi, da premalo slovenskih gostiln ponuja tradicionalne slovenske jedi, ki ne le da so dobre, ampak lahko tudi prispevajo k slovenski prepoznavnosti v svetu.

Ko sva že pri kuhinji, bo Bojan Šrot postal novi predsednik ljudske stranke?

O novem ali dosedanjem predsedniku bo odločal kongres.

Bo vaš brat Janez zelo žalosten in jezen, če izgubi mesto prvega moža stranke?

Mesto predsednika stranke je tako zahtevno in odgovorno, da je SLS gotovo lahko zadovoljen, da sta oba najuglednejša predstavnika stranke pripravljena kandidirati za tako mesto. Ne glede na to, kdo bo zmagovalec, ne pričakujem ne na eni ne na drugi strani kakšne posebne jeze ali žalosti.

Vas zaradi množične podpore gledalcev v oddaji Piramida ni znova zamikala vrnitev na našo politično sceno?

Niti slučajno.

Nekoč ste bili novi prototip slovenskega politika. Imeli ste nekakšen ameriški slog. Bili ste prvi, ki je igral kitaro in se na plakatih slikal s svojo družino. Bili ste mladi, sveži in lepi. Imam prav?

Vsi smo bili nekoč mladi.

Zdaj ste predsednik Slovenske narodne zveze (SNZ) pri Slovenski ljudski stranki. Kakšno vlogo ima SNZ v stranki, v čem je njena pomembnost za slovensko politično sceno in ali se bo morda še sama spremenila v stranko?

SNZ se dosledno zavzema za uresničitev svojega programa in je le ena od zvez in gibanj v sklopu SLS. Tako bo tudi ostalo.

Sašo Peče je dejal, da nam bo Haag morsko mejo s Hrvaško uredil tako, da bo našega morja konec sredi Portoroža. Se strinjate z njegovo izjavo?

Bojim se, da to ni daleč od resnice, saj sodišče razpolaga s hrvaškimi saborskimi sklepi, ki pomenijo okupacijo dela slovenske zemlje in morja, večina slovenskih strank pa neodgovorno nasprotuje sprejetju sklepov državnega zbora, ki bi bili zavezujoči za vse slovenske pogajalce in bi pomenili zavarovanje slovenskega morja, slovenskega ozemlja in slovenskih državljanov s strani najvišjega slovenskega državnega organa.

Zakaj Hrvatom ne dovolite, da bi nam pobrali tisto, kar trdijo, da je njihovo?

Svojega ozemlja, morja in državljanov ne smeš predati tuji državi. Kdor to naredi, je državni izdajalec.

Boste res šli tako daleč in zbrali podpise za referendum proti vstopu Hrvaške v Evropsko unijo?

Upam, da to ne bo potrebno. Žal pa potek dogodkov ni razlog za pretiran optimizem. Če bo Hrvaška 1. januarja 2008 res razglasila zaščitno ekološko-ribolovno cono in s tem blokirala neomejen dostop na odprto morje, če bo Hrvaška dejansko izvedla prodajo dokazano slovenskih zemljišč na levem bregu Dragonje in ji bo pri teh stvareh s svojo mlačnostjo dajal tiho podporo vrh slovenske vlade in diplomacije, potem bo referendum verjetno edina možnost, da zavarujemo celovitost Piranskega zaliva in ohranimo Sloveniji neomejen dostop na odprto morje. Sicer pa ponavljam, da podpiram vključitev Hrvaške v EU, če se bo ta držala evropskih pravil vedenja.

Kako komentirate Ropovo izjavo o Janševem in Sanaderjevem dogovarjanju za obmejne incidente? Kdo tukaj ne govori resnice? Komu bo po vašem najbolj škodila ta afera?

Mislim, da nihče ne govori zgolj resnice. Afera bo najbolj škodovala Sloveniji.

Ste bili letos pravi patriot in ste počitnikovali na slovenski obali?

Ne glede na to, kje počitnikuješ, si lahko pravi patriot. Poznam veliko slovenskih patriotov, ki že več desetletij počitnikujejo na hrvaški obali. Sam pa sem bil z družino letos med počitnicami malo po Sloveniji, en teden pa še v Turčiji.

Ste še vedno zvezda ali so vas ljudje že malce pozabili?

Bolj kot kakšna zvezda sem se počutil kot tarča, ki je bila izbrana za predmet dobro načrtovanega medijskega linča. Pred dnevi sem bil prav vesel, ko me je mlajša uradnica po daljšem pogovoru o neki registraciji vprašala za ime in priimek. Počasi se stvari torej normalizirajo.

Saj res, zakaj se niste odločili za kandidaturo za predsednika Slovenije?

O tem nisem nikoli razmišljal.

Če vlada Janeza Janše pade na naslednjih volitvah, bo to za Slovenijo dobro ali zelo slabo?

Ocenjujem, da bi bilo za Slovenijo dobro, da bi sedanja vladna koalicija dobila podporo vsaj še za en mandat. Žal pa del vlade počenja stvari, ki so posebno za volilno telo sedanje vladne koalicije nesprejemljive, saj so dokazljivo škodljive za Slovenijo. Vztrajanje na gradnji največje evropske igralnice z ameriškim kapitalom na Goriškem, prodaja Luke Koper in nekaterih drugih strateško najpomembnejših podjetij ter barantanje s slovenskim ozemljem in morjem so stvari, ki bodo to koalicijo pripeljale do zanesljivega poraza, če ne bo nemudoma dojela zgrešenosti svojih potez. Zaskrbljujoče za Slovenijo pa je, da tudi od večine sedanje opozicije, če pride na oblast, glede teh vprašanj ne moremo pričakovati odgovornejšega delovanja.

Pa mi za konec povejte še refren kakšne pesmi, ki bi več kot izvrstno ujela aktualne dogodke okoli večnega spora s Hrvaško?

Prijatelji stari, gdje ste Tereze Kesovije.

Ljubljana, Zagreb, 20.09.2007

Brezplačni spletni zemljevid Google Maps je slovensko-hrvaško mejo ob reki Dragonji izrisal v skladu s slovenskimi zahtevami

Po pisanju hrvaških spletnih in tiskanih medijev je brezplačni spletni zemljevid Google Maps slovensko-hrvaško mejo ob reki Dragonji izrisal v skladu s slovenskimi zahtevami. To pomeni, da je Marjanu Podobniku oziroma Slovenski narodni zvezi sporni zemljevid Slovenije le uspelo lansirati v svetovno javnost. Užaljene južne sosede še posebno boli, ker je Googlov zemljevid v Slovenijo umestil vseh 113 hektarjev spornega ozemlja, za katerega Slovenija vodi katastrsko evidenco in trdi, da je njeno. Hrvaški mediji Sloveniji tudi očitajo, da enakega “katastrskega kriterija” noče upoštevati na meji ob reki Muri. Eden od besnih hrvaških bralcev je celo zagrozil, da bo nemudoma vzel ribiško opremo in se odpravil v Postojno lovit človeško ribico in si jo potem spekel na žaru.

Že v začetku julija pa je šef Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič Plemeniti zunanjega ministra Dimitrija Rupla pozval k ukrepanju, saj je Google Earth del slovenskega območja v Novi Gorici prestavil v Italijo. (lj)