Praznovanje novega leta so v Franciji zasenčili novi izgredi mladostnikov, ki so na silvestrsko noč zažgali skoraj 400 vozil. Francoska policija je priprla približno 260 izgrednikov, lažje poškodovanih naj bi bilo tudi več policistov. Uličnih bojev izgrednikov s policijo ni bilo.

Nemiri so v predmestju Pariza Villiers le Bel izbruhnili, potem ko sta v trčenju s policijskim avtomobilom umrla dva mladoletna motorista, stara 15 in 16 let. Vozila sta brez čelade, nesreča pa se je zgodila, ker sta izsilila prednost pred policijskim avtomobilom.

Na območju Pariza je bilo v pripravljenosti 13.000 policistov, saj se je policija bala večjih izgredov. V Parizu zaradi varnostnih razlogov ob praznovanju novega leta ponovno niso priredili ognjemeta.

dr

sobota, 15.12.2007
Tekst: Igor Dernovšek

Zasebni varnostniki bodo danes po padcu schengenske meje patruljirali na nočnih ulicah vasice Deutschkreuz v bližini avstrijsko-madžarske meje. Varnostniki bodo v službi od 22. ure do 4. zjutraj, še posebno konec tedna, je povedal župan Deutschkreuza Manfred Koelly. Dodal je, da so to naredili na željo domačinov, ki se po padcu meje naj ne bi več počutili varne. Stroške bo plačal občinski proračun.

Kljub zagotovilom avstrijske vlade, da je strah odveč, se Avstrijci bojijo porasta kriminala po odprtju schengenskega območja za nove članice, saj to pomeni konec mejnih pregledov na mejah s Slovenijo, Madžarsko, Slovaško in Češko. Avstrijska zvezna vlada zagovarja podporo širitvi, avstrijski lokalni politiki pa tega ne odobravajo in glasno zahtevajo povečano prisotnost policije na mejnih območjih

Boj proti podnebnim spremembam zahteva sodelovanje ne samo razvitih držav, temveč tudi velikih držav v razvoju

Foto: Reuters Aktivist Greepeaca, maskiran v polarnega medveda, klečeč na plaži Kuta v soboto, v zadnjih urah ministrskega zasedanja na Baliju

“Za doseganje končnega cilja bo potrebno veliko zmanjšanje globalnih emisij,” je ključni stavek dokumenta, ki so ga minuli konec tedna sprejeli delegati 187 držav po trinajstih dneh in še dodatnem dnevu ministrskega zasedanja pogodbenic okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC) na Baliju. Medlost izjave, ki ne prinaša kaj dosti novega, je veliko razočaranje za nevladne okoljevarstvene organizacije in predvsem Evropo, ki je želela od državnikov z vsega sveta iztržiti odstotkovno zavezo o zmanjšanju emisij. Kljub temu EU ocenjuje pogajanja kot uspešna.

Kot smo že poročali, so besedilo o 20- do 45-odstotnem znižanju emisij do leta 2020 glede na leto 1990 iz osnutka besedila umaknili na pobudo ZDA, Japonske in Kanade, ki kot argument navajajo, da se morajo proti podnebnim spremembam boriti vse države sveta, tudi tiste z gospodarstvi v razvoju. Kljub ostremu odzivu nevladnikov Bela hiša trdi, da “je to prvi korak k postavitvi učinkovitih klimatskih ciljev”. So pa delegati ZDA po zelo ostrih besedah predstavnikov držav v razvoju, češ da naj se ZDA naučijo vodenja ali pa se umaknejo s pogajanj, popustili pri dogovarjanju o tehnološki in finančni pomoči nerazvitim državam v boju proti podnebnim spremembam. Za financiranje projektov za prilagajanje podnebnim spremembam v revnejših državah bo tako namenjeno 345 milijonov evrov, ki jih bodo črpali iz dvoodstotnega obdavčenja iz mehanizma za čisti razvoj v okviru Kjotskega protokola.

Štirje stebri pogajanj

Ministrsko zasedanje pogodbenic okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC) se je končalo še s sprejetjem časovnega načrta pogajanj, ki naj bi do leta 2009 vodila do novega sporazuma na svetovni ravni. Do takrat se bodo članice konvencije pogodile o ukrepih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in dosegle dogovor o ukrepih za zmanjševanje posledic podnebnih sprememb, ki so že močno prizadele nekatere države. Novi sporazum naj bi začel veljati leta 2012, ko se izteče čas Kjotskemu protokolu.

Končni dokument konference ne vsebuje konkretnih številk o zmanjševanju emisij, temveč samo napotitev na poročilo Mednarodnega odbora ZN o podnebnih spremembah (IPCC), ki je predlagal omenjene cilje. Balijski kažipot (Bali roadmap) deli prihodnja pogajanja na štiri osnovne stebre: blaženje učinkov podnebnih sprememb z zmanjševanjem izpustov, prilagajanje na območjih, kjer je že nastala nepopravljiva škoda, prenos okolju prijaznih tehnologij iz razvitega dela sveta državam v razvoju in zagotovitev financiranja za ukrepe v državah v razvoju, ki jih same finančno ne bi zmogle. Znotraj vsakega od področij pogajanj so številna razhajanja med državami.

Balijski kažipot vodi v Poznan na Poljskem naslednje leto, končni sporazum pa naj bi dosegli leta 2009 v Kopenhagnu. Prva večja vmesna postaja je Honolulu, kjer se bodo že prihodnji mesec srečali predstavniki 16 največjih onesnaževalk s toplogrednimi plini, ki jo organizirajo ZDA. In čeprav je bila Busheva administracija na Baliju deležna številnih graj, nekateri poznavalci menijo, da kljub zadržkom na Baliju niso zaprli poti prihodnji administraciji.

Izkušnja za Slovenijo

In kaj pomeni zaključek pogajanj za Slovenijo, ki bo kmalu prevzela krmilo EU? “Slovenskim ekspertom je dinamično dogajanje na Baliju prineslo dragocene dodatne delovne izkušnje, ki jim bodo prišle zelo prav v času slovenskega predsedovanja Svetu EU. Balijski kažipot bo namreč prinesel precej dodatnih obveznosti in delo ekspertnih skupin v Bruslju bo po vsebini in številu srečanj intenzivnejše, kot je bilo načrtovano doslej. Do marca ali aprila, ko bo najverjetneje sklicano novo delovno zasedanje delovnih teles konvencije, se bodo morale evropske države temeljito pripraviti, vloga koordinatorja tega procesa pa bo na ramenih Slovenije,” so sporočili z ministrstva za okolje in prostor.

ANDREJA KUTIN

Antisemitizem, rasizem, ksenofobijo, homofobija in idoliziranje Adolfa Hitlerja

Svet, pred 3 urami
Ljubljana - MMC RTV SLO

Dobrih šest desetletij po holokavstu je nacistična ideologija v Evropi in drugih delih sveta še vedno razširjena.

Številna neonacistična gibanja po 2. svetovni vojni, ki poskušajo oživiti ideologijo nacionalnega socializma ali kako drugo obliko z vidiki nacistične ideologije, kot so rasizem ali etnični nacionalizem, so razširjena po vsem svetu, celo v Izraelu, ki naj bi bil pribežališče za ljudi, ki so preživeli holokavst, in njihove potomce.

Nekatere evropske države so z zakonom prepovedale izražanje nacističnih, rasističnih ali protijudovskih stališč, a to ni ustavilo vzpona gibanj, ki, čeprav se specifični pogledi in politike neonacističnih posameznikov in organizacij razlikujejo, najpogosteje vključujejo antisemitizem, rasizem, ksenofobijo (predvsem do nebelcev), nacionalizem, nadvlado bele rase, militarizem, homofobijo in idoliziranje Adolfa Hitlerja.

Zanikanje holokavsta
Veliko neonacistov zanika holokavst oziroma zmanjšujejo njegov pomen. Trdijo, da je mednarodni množični pomor več kot šestih milijonov Judov ali laž ali pa da je ta številka skrajno pretirana. Nekateri neonacistom očitajo, da zanikajo holokavst, da bi bil nacizem bolj všečen in da ga ne bi povezovali z genocidom. Vendar pa niso vsi, ki zanikajo holokavst, neonacisti, med njimi so celo nekateri Judje.

Oživljeni antisemitizem se spreminja v nekakšen hobi mladih ljudi, saj spomin na holokavst počasi bledi, je bil sklep Svetovnega judovskega kongresa (SJK) novembra letos. SJK skrbijo skupine, kot je Madžarska garda, katere pripadniki nosijo črne uniforme in insignije, ki spominjajo na nacistične, ter druga skrajno desničarska gibanja, dejavna predvsem v vzhodnoevropskih državah, kot sta Poljska in Srbija.

Nezadovoljstvo ali vzgoja?
“Kaj ustvarja okolje, v katerem se 16- in 17-letniki nenadoma zanimajo za neonacizem in fašizem?” se je generalni sekretar SJK-ja Michael Schneider vprašal po srečanju z madžarskim premierjem Ferencem Gyurcsanyjem. “Je to zato, ker so nezadovoljni, družbeno deprivilegirani, ali jim njihovi starši to vbijajo v glavo od malega, ali pa gre preprosto za upor proti družbi,” je Schneider povedal v intervjuju.

Večina teh gibanj je maloštevilnih in malo verjetno je, da bi lahko vrgle vlado, a bi problem bi lahko eksplodiral, če bi ga podžgalo npr. poslabšanje gospodarstva, je povedal. “Podobno je, kot če vržete kamen v ribnik,” meni Schneider, ki je na Madžarskem pred padcem komunizma leta 1989 delal za ameriškojudovsko humanitarno organizacijo. “Obstaja močno valovanje okoli 50 ljudi, ki se giba navzven in odmeva v širši skupini ljudi. To je vedno nevarna situacija.”

Letna študija SJK-ja in univerze v Tel Avivu je pokazala, da se je po svetu izražanje antisemitizma leta 2006 v primerjavi z letom 2000 povečalo. “Imam občutek, da 60 let po holokavstu ni več nekaj sramotnega izražati protisemitska čustva, kot da je holokavst davna zgodovina,” je povedal Schneider.

Garda za “obrambo” Madžarske
Madžarsko gardo, ki svoj antisemitizem zanika, so kritizirali zaradi njenih uniform in uporabe rdeče in bele zastave, povezane z nacističnim režimom, ki je na tisoče ljudi poslal v koncentracijska sodišča. Rdeče-bela zastava vihra na protivladnih protestih, v katerih je bilo lani ranjenih na stotine ljudi. Gardo je ustanovila stranka Za boljšo Madžarsko, skrbela pa naj bi za telesno, duševno in moralno obrambo Madžarske.

Neonacizem v vzponu po združitvi Nemčije
Nemčija se bojuje proti vedno več skrajnodesničarskemu kriminalu in rasističnim napadom, še posebej na vzhodu države. Po združitvi Nemčije so neonacistične skupine začele pridobivati vedno več privržencev, predvsem med nezadovoljnimi najstniki iz nekdanje Vzhodne Nemčije. Številne skupine so se pojavile med gospodarsko krizo in veliko nezaposlenostjo po združitvi, sovražno pa so nastrojene tudi proti ljudem iz slovanskih držav, še posebej Poljakom, in ljudem drugačnega rodu, ki so se iz nekdanje Zahodne Nemčije preselili v nekdanjo Nemško demokratično republiko po združitvi.

Statistika kaže, da so neonacisti leta 1991 zagrešili 849 zločinov iz sovraštva, naslednje leto pa 1.485, večino v vzhodnonemških deželah. Po letu 1992 je število teh zločinov upadalo, pozneje pa je začelo zopet hitro naraščati. V nekdanji Vzhodni Nemčiji skrajne desničarske skupine v povprečju vsako leto ubijejo 17 ljudi.

Za razkazovanje svastike do leto zapora
Po 2. svetovni vojni so zavezniki in nova nemška vlada poskušali preprečiti ustanovitev novega nacističnega gibanja. Zahodnonemška vlada je sprejela stroge zakone, ki so prepovedali nacistom, da bi javno izražali svoja prepričanja, in jih izključili iz političnega procesa. Za razkazovanje svastike je bila zagrožena kazen do enega leta zapora. Do 60. let je bilo v Evropi v javnosti malo neonacističnega dejavanja, vendar so nekateri nekdanji nacisti ohranili svoje prepričanje in ga predali mlajšim rodovom.

Tihotapljenje neonacističnih simbolov
Nemški zakon prepoveduje izdelovanje nacističnih predmetov, zato jih tihotapijo v državo predvsem iz ZDA, Skandinavije, Češke, Madžarske in Italije. Neonacistične glasbene skupine, kot je Landser, so v Nemčiji prepovedali, a v državi še vedno prodajajo piratske kopije, narejene v ZDA in drugih državah. Ameriška neonacistična skupina NSDAP/AO (Nationalsozialistischen Deutschen Arbeiterpartei/Auslands-Organisation) vodi nezakonito mrežo, ki dobavlja nacistične materiale, kot so revije, zgoščenke, posterji, portreti, oblačila, nalepke in pamfleti, neonacistom v Evropi in drugod, kjer so ti materiali z zakonom prepovedani.

NDP se je prebil v parlament
Pred nemškim zveznim ustavnim sodiščem je potekal postopek za prepoved Nacionalne demokratične stranke (NPD), ki je bila obtožena, da je neonacistična stranka. Med sojenjem je prišlo na dan, da so nekateri njeni vidni člani delali kot obveščevalci domače obveščevalne službe Bundesamt für Verfassungsschutz. Primer so začasno ustavili, nato pa ga je sodišče zavrnilo zaradi nejasne vloge obveščevalcev znotraj NPD-ja. Na volitvah leta 2004 je NPD na Saškem prejel 9,1 odstotka glasov in prišel v parlament. Druge stranke se z NDP-jem niso želele pogajati.

Med druge neonacistične skupine v Nemčiji, ki so zbudile pozornost, oblasti vključujejo Volkssozialistische Bewegung Deutschlands/Partei der Arbeit (ki je bila prepovedana leta 1982), Aktionsfront Nationaler Sozialisten/Nationale Aktivisten (ANS/NA) (prepovedana leta 1983), Nationalistische Front (prepovedana leta 1992), Freiheitliche Deutsche ArbeiterPartei (FAP) Michaela Kühnena in Friedhelma Busseja, Deutsche Alternative in Nationale Offensive.

Nacizem imel tudi dobre točke?
Javnost v Nemčiji je razburila televizijska voditeljica Eva Herman, ki so jo odpustili, ker se ni želela opravičiti za svojo izjavo, da ji je žal, da so družinske vrednote, ki jih je zagovarjal nacizem, potisnjene ob stran. Nacisti so ženske spodbujali, da ostajajo doma, skrbijo za svoje može ter rojevajo in vzgajajo otroke. Številni so Hermanovo, ki zanika povezavo s skrajno desnico, obtožili, da je hujskaška, nevarna in neumna, anketa Forse pa je pokazala, da je kar četrtina Nemcev prepričanih, da so imeli nacisti tudi svoje dobre točke.

Ustaši podprli Gotovino
Ideologija neonacističnega gibanja na Hrvaškem temelji na pisanju Anteja Starčevića in Anteja Pavelića. Preporod ustaškega gibanja v povojni Hrvaški gre pripisati predvsem precejšnji finančni podpori Hrvaške demokratične zveze ustaških izseljencev.

Leta 1999 so zagrebški Trg žrtev fašizma na Hrvaškem preimenovali v Trg velikih Hrvatov in s tem poželi veliko kritike na račun hrvaškega odnosa do holokavsta. Leta 2000 je mestni svet trg spet preimenoval. Številne ulice na Hrvaškem so poimenovali po ustašu Miletu Budaku, kar je razjezilo predvsem srbsko manjšino na Hrvaškem, a so po letu 2002 večino teh ulic preimenovali. Med nekaterimi protesti so podporniki Anteja Gotovine in drugim osumljenih vojnih zločincev nosili nacioanalistične simbole in nosili slike Anteja Pavelića.

Zaradi Thompsona protestirali pri Mesiću
Neonacizmu pa se ne more izogniti niti glasba. Priljubljeni hrvaški pevec Thompson na svojih koncertih poje pesem “Jesenovac i Gradiška Stara”, ki poveličuje ustaše in njihov genocid nad Srbi. Njegovega koncerta 17. maja letos v Zagrebu se je udeležilo

60.000 ljudi, številni med njimi pa so imeli oblečene ustaške uniforme in vzklikali ustaško geslo “Za dom spremni”. Zaradi tega koncerta je jeruzalemski urad Centra Simona Wiesenthala javno protestiral pri hrvaškem predsedniku Stjepanu Mesiću.

Francija: “Manj levičarstva! Več fašizma!”
Med najbolj znanimi neonacističnimi organizacijami v Franciji je Bloc identitaire, ki ga je ustanovil nekdanji član skupine Unité Radical Christian Bouchet. Unité Radicale je bila razpuščena leta 2002 po poskusu atentata Maxima Brunerieja na tedanjega predsednika Jacquesa Chiraca. Bouchet je bil pred tem član Nouvelle Résistance, ki je sprva nasprotovala “nacionalnim konservativcem” Nacionalne fronte Jean-Maria Le Pena, nato pa je spremenila svojo strategijo in promovira geslo “Manj levičarstva! Več fašizma!”.

T. V.

Koroški deželni glavar Jörg Haider je obiskal “zabavo za 99 centov” in se v lokalu prisrčno objemal z mlajšimi mišičastimi moškimi

Relativno novi, bolj kot ne populistični avstrijski dnevnik Österreich je v nedeljo objavil članek z naslovom Hrup o popivanju s Haiderjem. Na Koroškem je takoj zavladalo razburjenje še posebno zategadelj, ker je tudi veliko bolj resni avstrijski dnevnik Der Standard na svoji spletni strani objavil o Haiderju podobno zgodbo. Deželni glavar Jörg Haider je obiskal ceneno zabavo v zgornjekoroškem Špitalu ob Dravi in se tam toplo bratil z mladimi mišičastimi obiskovalci. Za dokaz je Österreich objavil še fotografije. Haiderjevi nasprotniki zdaj glasno zahtevajo glavarjev odstop.

Koroški deželni glavar (BZÖ) naj bi se bil sredi novembra “zabaval čisto zasebno”, pravi njegov glasnik Stefan Petzner. Toda veliko razburjenje v Avstriji zdaj povzročata dve stvari. Najbolj obremenjujoče so fotografije Haiderja v objemu z mišičastimi mladeniči. Da naj bi bil “Haider na drugi strani”, da naj bi torej imel raje fante kot dekleta, je bila doslej sicer javna skrivnost vsaj med avstrijskimi, malce bolj posvečenimi Korošci. Pisec teh vrstic je na avstrijskem Koroškem že vsaj deset let nazaj slišal prve govorice o glavarjevi drugačni spolni usmerjenosti, ki pa ga niso zanimale, dokler ni slišal, da naj bi bil Haider neki družini mladoletnika mastno plačal za njen molk. Ampak govoric v vsem tem času ni bilo možno preveriti, tudi zavoljo Haiderjeve protimanjšinske in protislovenske politike ne.

Österreich in Standard je sicer najbolj zmotila glavarjeva izbira lokala. Po predlogu lokalnega funkcionarja njegove stranke se je Haider nekaj po polnoči odpravil v diskoteko Tollhaus, piše Österreich, kjer je prav takrat potekala tako imenovana zabava za 99 centov. Povedano jasneje: vsi napitki so bili v času srečnih uric na voljo po smešno nizkih cenah, kar je za mlade obiskovalce pomenilo cenovno ugodno omamo. Ta gostilničarski princip za zagotovitev večjega zaslužka je večkrat kritizirala tudi in prav Haiderjeva stranka BZÖ. Po Haiderjevem obisku pa so se na spletni strani lokala pojavile fotografije, ki dokazujejo, da se je glavar na zabavi celo preveč sijajno zabaval. Posnetki kažejo Haiderja pri proslavljanju z očitno vinjenimi mlajšimi mišičastimi obiskovalci diska moškega spola.

Der Standard je medtem že izvedel, da se homoseksualci Haiderja pravzaprav sramujejo. Waltraud Riegler je na spletni strani organizacije avstrijskih istospolno usmerjenih HSOI odkrito zapisala, da se je njihova skupnost bala priznanja (comming out) Haiderja (ki je zmeraj nastopal proti manjšini, proti priseljencem itd.). Po njenem namreč kaj takega za homoseksualce ne bi bilo nič pozitivnega. Dodala pa je, da tudi “med lezbijkami in homoseksualci niso samo dobri ljudje”. Vsekakor spletni Standard Haiderju istospolne usmerjenosti in hkrati njegovega skrivanja resnice ne zameri bolj kakor pa dejstva, da se je pustil zvabiti v gostinski lokal, kjer se mladi za majhen denar lahko napijejo do nezavesti.

Haiderjev glasnik Petzner je v pogovoru za časnik Österreich sicer poudaril, da “Haider tam ni bil kot deželni glavar, marveč povsem zasebno”, hkrati pa pohvalno ugotovil, da je njegov šef pač “zelo blizu ljudem, v nasprotju z drugimi politiki”. Ti pa v tej zadevi vidijo škandal in so se takoj oglasili. Koroška SPÖ meni, da “se takšno vedenje za deželnega glavarja ne spodobi”, in zahteva njegov odstop.

Hrup zaradi Haiderjevega incidenta je gotovo povečal primer 13-letnega šolarja, ki se je do nezavesti napil vodke in si nakopal hudo zastrupitev z alkoholom.

BORIS JAUŠOVEC

Kartum | 30.11.2007 | M.K./Reuters

Gillian se boji za svoje življenje. Več tisoč ljudi se je podalo na ulice sudanske prestolnice Kartuma, kjer oboroženi z noži in palicami zahtevajo smrt za obsojeno 54-letno britansko učiteljico, ki se je za 15 dni znašla v ječi, ker je plišastega medvedka poimenovala po muslimanskem preroku Mohamedu in tako po mnenju sodišča žalila islamsko vero.Množici se zdi 15-dnevna zaporna kazen premila in zahtevajo, da Britanko ustrelijo. „Nihče, ki žali našega preroka, ne bi smel živeti! Sramota za Veliko Britanijo!“ vpijejo protestniki in zažigajo časopise, v katerih je objavljena slika obsojene učiteljice. Protestnike spremlja tudi policija, še posebej pa so zaščitili šolo, v kateri je poučevala učiteljica, saj se bojijo, da bi se podivjana množica znesla nad objektom. Gillian Gibbons se je izognila hujši kazni, saj ji je grozila zaporna kazen do enega leta oziroma 40 udarcev. Ravnatelj šole je kazen označil za pravično, dodal pa je še, da se šola ne bo pritožila nanjo. Oglasili pa so se tudi učitelji na šoli, ki pravijo, da se ni Gillian sama spomnila poimenovati medvedka Mohamed. Kazen bo prestajala v zaporu v bližini Kartuma, nato pa jo bodo izgnali iz države. O primeru britanske učiteljice so se razpisali tudi sudanski časniki. (Foto: Reuters) Velika Britanija je že po izreku sodbe izrazila zaskrbljenost, britanski minister za zunanje zadeve David Miliband, ki je nad sodbo močno razočaran, pa je na pogovor poklical sudanskega ambasadorja.