Hervardi Informacijski Center

V soboto, 7. julija, ob 11. uri se bo na Limbuškem nabrežju začelo že 16. tradicionalno srečanje veteranov dveh generacij. Nanj vabijo Območno združenje borcev in udeležencev NOB Maribor, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Maribor, Policijsko veteransko društvo Sever Maribor, Društvo generala Rudolfa Maistra Maribor, Območno združenje slovenskih častnikov Maribor, Društvo vojnih invalidov Maribor in Turistično društvo Limbuš.Zbrane bo pozdravil župan mestne občine Maribor Franc Kangler, nastopili bodo otroci limbuške enote Vrtca Studenci, dramska igralca SNG Maribor Bojan Maroševič in Rado Pavalec in Neuvirtovi Štajerci. Program bo povezoval Stane Kocutar.

Na Limbuško nabrežje bosta v soboto poleg rednega vozila še dva posebna avtobusa z oznako Limbuško nabrežje. Z začetne postaje pri stari lokomotivi pred železniško postajo bo avtobus odpeljal ob 9.30, ustavil se bo na avtobusni postaji na Glavnem trgu (pri Elektro Maribor) in pri Hidromontaži na Gosposvetski cesti. Drugi avtobus bo odpeljal izpred trgovine Borovo v Dvorakovi ulici ob 9.30, ustavil bo na avtobusni postaji v Koresovi ulici (pri bencinski črpalki) in na postaji pri Štuhecu. Oba avtobusa se bosta z Limbuškega nabrežja vračala ob 16. uri.

Zlatka Rashid

Foto: Boris Vugrinec Možnosti za državljansko in domovinsko vzgojo ponujajo predmeti, kakršni so zgodovina, sociologija in tudi slovenski jezik

Na Pravni fakulteti v Ljubljani je bil pred dnevi posvet o državljanski in domovinski vzgoji, ki ga je pripravila Zveza društev generala Rudolfa Maistra Slovenije. Vodil ga je dr. Janez Krajnc s Pravne fakultete UL, na njem pa so sodelovali predstavniki vseh Maistrovih društev, Slovenske vojske, veteranskih organizacij, civilnih združenj in nekaterih izobraževalnih ustanov.

Dr. Dragan Potočnik z mariborske Filozofske fakultete je v vsebinsko izjemno tehtnem referatu med drugim izpostavil, da je treba krepiti ponos in ljubezen do domovine in izpostavil zdajšnji čas globoke krize vrednot ter vse močnejše in vplivnejše vloge tehnokracije in materializacije na vseh področjih. Do domovine in države ne bi smeli biti več tako brezbrižni, visoke cilje in standarde domovinske in državljanske vzgoje pa bomo lahko dosegli samo z interdisciplinarnim pristopom k problematiki. Izpostavil je še medpredmetni in vsešolski pristop in nanizal nekaj konkretnih primerov o možnostih, ki jih za tovrstno vzgojo ponujajo posamezni predmeti, predvsem zgodovina, sociologija in tudi slovenski jezik. Nasploh je s poudarki opozoril na izjemno vlogo šole, ki pa se bo morala spremeniti in prilagoditi spremembam v sodobni družbi in njenim potrebam .

O tem je zelo slikovito in nazorno govorila tudi dr. Andreja Barle Lakota iz Urada za šolstvo. Med drugim je nanizala nekaj primerjav na tem področju z ostalo Evropo. Povedala je tudi, da je treba storiti več za dvig zavesti do lastne identitete in lastnega naroda. V razpravi so nekateri udeleženci izpostavili konkretne probleme, a tudi izkušnje, ki jih doživljajo pri delu na terenu. Treba je doseči, da bodo učenci, dijaki in mladi ljudje nasploh postali ponosni na domovino in državo. Dr. Janez Krajnc pa je pripomnil, da se soočamo z vedno večjim približevanjem in z izginjanjem lokalnih posebnosti, zato postaja v vsej Evropi vse bolj aktualno vprašanje narodne samobitnosti. Te probleme enako čutijo veliki in majhni narodi, le da slednji v primerjavi z večjimi manj storijo za krepitev identitete in narodnega ponosa. V Sloveniji se lahko zgledujemo po številnih pozitivnih primerih, pri tem pa je treba vedeti, da ne gre za nobeno brambovstvo ali strah, pač pa za ohranitev narodne samobitnosti v globalizirani, združeni Evropi, je še opozoril dr. Krajnc.

MARJAN TOŠ

Na dvorišču vojaškega skladišča orožja in streliva Zgornja Ložnica je bilo v soboto slavje ob dnevu državnosti in zavzetju strateško pomembnega objekta

Na Zgornji Ložnici pri Slovenski Bistrici je minulo soboto bistriška občina slavila šestnajsto obletnico osamosvojitve Slovenije in zavzetja skladišča orožja in streliva jugoslovanske vojske. Na dvorišču skladišča se je zbralo tisoč ljudi, slavnostni govornik je bil načelnik generalštaba Slovenske vojske Albin Gutman. Zbrane je spomnil na pomembne dogodke osamosvajanja, se poklonil žrtvam vojne in izrazil prepričanje, da je pred Slovenijo uspešna prihodnost.

Albin Gutman je še povedal, da “smo skupaj dosegli to, kar se je leta 1991 zdelo nepojmljivo, bila je vizija, ki nam jo je uspelo uresničiti. Že prve dneve, še preden smo svobodno zadihali, so od nas vseh zahtevali, da novo državo tudi z vojaško zmago postavimo na zemljevid sveta. Vse to smo dosegli zaradi svoje drznosti, odločnosti, poguma in domoljubja. Drug drugemu žal premalokrat izrečemo priznanje, da smo generacija, ki je tako ali drugače oblikovala rojstvo nove slovenske države. Preživeli smo viharno obdobje, danes pa živimo v mirni in razvijajoči se državi v pričakovanju lepe prihodnosti znotraj EU in v varnem objemu Nata. Tudi današnja slovesnost potrjuje naše pravilne odločitve,” je še dejal Albin Gutman.

Na sobotni proslavi so bili ljudje, ki so 2. julija 1991 sodelovali pri zavzetju skladišča, pripadniki policijskega združenja Sever, prebivalci KS Zgornja Ložnica, tisti, ki so vozili strelivo in orožje na pohorske domačije, bistriški občinski funkcionarji, politiki in veterani vojne za Slovenijo iz drugih krajev. Miran Fišer, poveljnik 37. vojaško teritorialnega poveljstva Maribor, je 19 pripadnikom teritorialne obrambe Slovenska Bistrica vročil spominske znake. Bistriško združenje veteranov vojne za Slovenijo pa je pripravilo pohod na Zgornjo Ložnico iz Oplotnice in Slovenske Bistrice.

Milan Kučan: “Dopustna je le delitev na tiste, ki znajo, in tiste, ki ne znajo, in ne delitev na vaše in naše.”

Foto: (Nataša Gider) Spominsko znamenje na Hodošu sta odkrila bivši predsednik države Milan Kučan in župan občine Hodoš Ludvik Orban.

Obletnico osamosvojitve Slovenije so v obmejni občini Hodoš v sodelovanju z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo in Policijskim veteranskim društvom Sever za Pomurje počastili z odkritjem spominskega znamenja, kar je bilo tudi uvod v praznovanje osmega občinskega praznika. Slavnostni govornik, bivši predsednik države Milan Kučan, je na prireditvi govoril o varstvu manjšin pri nas - na Hodošu namreč živi madžarska manjšina - ter o današnjih razpotjih slovenske družbe.

Odgovornost za to, da se manjšina počuti zaželeno in enakopravno ter da ima celo nekaj več pravic, da bi lahko ohranila svojo identiteto in kulturo, nosi večina, je povedal Kučan. “To je eden pomembnih pokazateljev demokratičnosti družbe in njene sposobnosti, da živi z razlikami in različnim.” Slovenija je na normativni ravni zvesta svoji zavezi, da bo skrbela za pravice manjšin in varovala njihov položaj, sodbo o tem, koliko je z zakonsko normo zbližano vsakdanje življenje, pa lahko dajo samo pripadniki manjšine, tako Kučan.

Kritični premisleki in dobronamerna opozorila o razmerah in stanju duha v družbi ne morejo biti sovražno dejanje, je Kučan komentiral aktualno politično dogajanje. “V zrelih demokracijah politična oblast ne monopolizira odločitev, pa tudi ne ocen o razmerah v državi. Počne nasprotno.”

Predmet nedemokratičnega in nespoštljivega odnosa je zaradi svojih kritičnih ocen celo sedanji predsednik države Janez Drnovšek, ki je, kot je dejal Kučan, namesto resne razprave o svojih stališčih deležen diskvalifikacije in poskusov spodbijanja svoje verodostojnosti. “Če se to dogaja predsedniku države, kdo potem sploh sme kaj kritičnega in z lastnim premislekom spodbujenega izreči o razmerah v državi.” Brez prizadevanj za široko zavezništvo z državljani, je povedal Kučan, nobena oblast ne bo zmogla in imela poguma za večji korak v smer, ki zagotavlja razvoj in dobro prihodnost. V Sloveniji nam je sedaj dobro, je dejal Kučan, toda “dober gospodar prav v ugodnem položaju razmišlja tudi o težjih časih”. Če kritičnega razmisleka ni, je to po njegovem ne le nedemokratično, ampak tudi nevarno za prihodnost. “Ko gre za razvojne prodore in za spremembe, ki so njihov pogoj, ni mogoče izključevati nikogar, nikomur ni mogoče odrekati dialoga. Dopustna je le delitev na tiste, ki znajo, in tiste, ki ne znajo, in ne delitev na vaše in naše. Kajti izpeljati je mogoče le tiste spremembe, za katere vsi skupaj čutimo, da so potrebne. Če bomo to zmogli, bomo dokazali, da smo zrela družba,” je povedal Kučan.

Župan občine Hodoš Ludvik Orban je trdnost in odločnost, ki sta bili ključni pri osamosvojitvi Slovenije, primerjal s trdnostjo in odločnostjo pri zavzemanju za samostojno občino Hodoš. “Čas je pokazal, da so bile odločitve pravilne,” je sklenil Orban, ki je v nagovoru obudil tudi spomin na dogodke konec junija in v začetku julija 1991, ko so na tem območju pripadniki Teritorialne obrambe ter milice in civilno prebivalstvo obranili mejni prehod. Ključna v osamosvojitveni vojni je bila enotnost, sta poudarila predsednik Zveze vojnih veteranov za Slovenijo Srečko Lisjak in podpredsednik Veteranskega združenja Sever Angel Vidmar. Takratni čas enotnosti Slovencev simbolizira tudi postavljeno znamenje.

NATAŠA GIDER

Z odprtjem centra so zadovoljni veterani vojne za Slovenijo in NOB

Foto: (Robert Balen) Slovesno ob otvoritvi

“Vesel sem, da smo dojeli, da veteranstvo niso samo miklavževanje, izleti in vojaški golaž, pač pa je predvsem zagotavljanje pogojev za spodobno veteransko življenje,” je v soboto odprtje Centra vojnih veteranov Slovenije v Logatcu pozdravil Srečko Lisjak, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo.

Center so s prostovoljnim delom na območju nekdanjih vojašnic pri Logatcu v treh letih uredili člani logaškega združenja vojnih veteranov. V njem je ta čas petdeset namestitev, urediti jih nameravajo še sto, ob njih pa še 15 športnih igrišč in trim steze. Ker so prepričani, da bodo lahko namestitve v prihodnje tudi tržili in tako pridobivali sredstva za nadaljnji razvoj centra, gradijo tudi nadstandardne apartmaje, ki bodo končani prihodnje leto. Po besedah predsednika logaškega združenja in enega od pobudnikov ideje o ureditvi centra Mira Pogačnika, je bilo v obnovo objektov in urejanje okolice doslej vloženih skoraj 15 tisoč ur prostovoljnega dela, vsak dan pa v centru dela med deset in dvajset veteranov, ki se poznajo iz vojne leta 1991 in Teritorialna obrambe.

Odprtja centra se je udeležil tudi predsednik vlade Janez Janša in kot slavnostni govornik poudaril, da “ne gre le za obujanje spominov in druženje, pač pa tudi za ohranjanje tradicije slovenskega odporništva, ki je stara toliko, kot je star slovenski narod, in brez katere nas ne bi bilo”. Naj bo center prostor, ki simbolično dokazuje, da je Zveza veteranov vojne za Slovenijo, pa tudi druga veteranska organizacija, združenje policistov Sever, nekaj, kar Slovenija potrebuje, je še dejal Janša.

“Lepo, da odkrivajo take centre veteranov. Mi, ki smo veterani ene vojne, ki je bila pred to, smo zadovoljni, da so naši naslednikikončali to, kar smo mi začeli,” je odprtje logaškega centra pozdravil tudi predsednik Zveze združenj borcev NOB Slovenije Janez Stanovnik in odhitel na odkritje spominske plošče Ladu Ambrožiču Novljanu.

KSENIJA KOREN