Hervardi Informacijski Center

?rna kronika - sreda, 07.05.2008 Tekst: Sven Berdon

O?itno imamo nekaj “Josephov Fritzlov” tudi v Sloveniji… (Foto: AP)

“Dolgo se me mu?ili. Pretepali, trpin?ili na razli?ne na?ine. ?e zdaj ne morem mirno spati, pred o?mi se mi stalno vrtijo iste slike,” opisuje pretresljivo zgodbo, ki jo je do?ivljal zadnjih osem let, 48-letni mo?akar iz ene od vasi na obmo?ju Novega mesta.

Te?ko je doumeti, da se je lahko ?okantna in na trenutke povsem neverjetna zgodba odvila v Sloveniji, kjer se s podobnim primerom ?e nismo sre?ali. Na?ega sogovornika je ?e vedno zelo strah za lastno ?ivljenje, saj so mu Romi, ki so mu na surov na?in odvzeli nekaj let ?ivljenja, ve?krat grozili, ?e bi posku?al pobegniti ali njihovo iz?ivljanje naznaniti policiji. “?e bi me na?li, bi me zagotovo ubili,” je prepri?an 48-letni slovenski dr?avljan, ki ga bomo zaradi razumljive ?elje po anonimnosti imenovali Janez.

Prisilili so ga, da si je odsekal prst

Mladost je pre?ivel v vasi, kjer poleg doma?inov ?ivi tudi veliko Romov. ?eprav so druga?e sami dostikrat ?rtve diskriminacije in zapostavljanja, je v tem primeru polo?aj povsem nasproten, saj zaradi nasilnosti in gro?enj drugi va??ani ?ivijo v strahu, kaj bi se jim zgodilo, ?e bi povedali, kaj vse se dogaja. Tak?nega stanja je od nekdaj vajen tudi Janez, ki mu v ?ivljenju ni bilo postlano z ro?icami. Kot pleskar se je moral pre?ivljati s prilo?nostnimi deli. Pomagal je tudi Romom, ?eprav mu niso pla?evali, a ker je vedel, da so nasilni, jih je zaradi strahu raje ubogal. Vendar se nekega dne ni vrnil domov. Romi, za katere je opravil neko delo, ga namre? neko? preprosto niso odpeljali domov, kot je bilo v navadi, pa? pa na dom enega od njih. S tistim dnem se je za?ela njegova nepopisna kalvarija. Osem let je ostal ujetnik omenjene dru?ine, ?ivel in delal pa je kot su?enj.

Glavni protagonisti nasilne zgodbe so trije, brata in sin enega od njiju, stari nekaj ve? kot 40 oziroma 20 let, ki so z Janezom ves ?as ravnali izredno surovo. Ve?krat je posku?al pobegniti, vendar mu ni uspelo, vsaki? pa so se nato nad njim brutalno znesli. Vsak mesec so si prisvojili Janezovo socialno pomo?, enkrat pa je ?el eden od njih celo tako dale?, da je Janeza prisilil, da si je odsekal prst na roki, ker so ?eleli priti do zavarovalnine. Okrutno ravnanje je bilo znano tudi drugim va??anom, vendar si zaradi strahu pred nasilno dru?ino niso upali ukrepati. Pred pribli?no petimi leti je vso zadevo obravnavala tudi policija, ki pa je opustila pregon, ker si Janez zaradi strahu ni upal spregovoriti, pri? pa ni bilo.

V za?etku leto?njega leta se je nasilna zgodba stopnjevala, po bolestnem iz?ivljanju dveh Romov, ki sta se nemo?ne ?rtve lotila s plinskim gorilnikom, pa je februarja Janez v smrtnem strahu znova sku?al pobegniti. Ve? ur je taval po gozdu, na koncu pa se je zatekel k Romu, ki ni spadal v nasilno dru??ino in mu je bil na njegovo sre?o pripravljen pomagati. A tudi njega so kmalu dosegle brutalne gro?nje o?eta in sina, zato sta se na koncu po pomo? vendarle odpravila na policijo.

Nasilne?a sta ?e doma

Pogled na izmu?enega Janeza je pretresel tudi policiste, ki so kmalu zbrali ?tevilne dokaze o sprevr?enem ravnanju romske dru?ine. “Nad delom policije nimam pripomb. Zelo so bili prijazni, takoj so mi pomagali,” pravi Janez. Policisti naj bi delo opravili ne samo strokovno, pa? pa tudi izredno humano. Prestra?enega in povsem shuj?anega 48-letnika so nato predali usposobljeni organizaciji, ki mu je zagotovila varno bivali??e, kjer ga njegovi krvniki ne bodo na?li. Janeza so odpeljali tudi v bolni?nico, saj se je zaradi hudih opeklin na zunanjih delih stegen komaj premikal. Odmrlo, ?e zagnojeno tkivo so mu odstranili, med pregledom nesre?nega mo?akarja pa so zdravniki na zgornjem delu hrbta na?li tudi kraste in brazgotine, ki so nastale zaradi udarcev s pasom.

Hude so tudi psihi?ne posledice ve?letnega iz?ivljanja. Janez je zaradi stalnega stresa pozabljiv in ima te?ave s koncentracijo. Ker se je navadil na surovo ravnanje nasilnih Romov, “manj hudih” oblik nasilja (denimo zmerjanja in klofut) ni ve? dojemal kot nekaj nesprejemljivega in poni?ujo?ega. Tako je po dolgoletni izpostavljenosti kaznovanju in stalnemu nadzoru Janez v komunikaciji z drugimi ljudmi ?e danes zelo poni?en, za vsako dejanje in korak, ki ga namerava narediti, pa ?e vedno prosi za dovoljenje. Njegov ob?utek varnosti je zaradi okrutne izku?nje morda za vedno izginil.

Kako se bo kon?ala zgodba 48-letnika, ?e ni znano, saj to?ilstvo zadevo ?e vedno preiskuje. Prvi koraki pristojnega to?ilca pa niso spodbudni. Za Roma, osumljena kaznivega dejanja spravljanja v su?enjsko razmerje, namre? ni predlagal pripora, tako da sta lahko po zasli?anju na policiji odkorakala naravnost domov. Poleg tega Janez pravi, da sploh ni bil edini v vasi, ki je v zadnjih letih do?ivel tak?no kalvarijo. “?e vedno ?ivim v strahu, da bi me dobili. Pomembno pa se mi zdi, da ljudje izvedo, kaj se dogaja tudi v Sloveniji,” je sklenil svojo pripoved.
http://transumbilical-breast-augmentation-texas.hotpharm2u.cn/map.html
http://breast-augmentation-for.hotpharm2u.cn/map.html
http://breast-augmentation-in-portland-oregon.hotpharm2u.cn/map.html
http://breast-augmentation-jefferson-city-mo.hotpharm2u.cn/map.html
http://breast-augmentation-forums.hotpharm2u.cn/map.html
http://tightness-in-breast-after-breast-augmentation.hotpharm2u.cn/map.html
http://asymmetry-augmentation-breast-photo.hotpharm2u.cn/map.html
http://augmentation-breast-forest-park.hotpharm2u.cn/map.html
http://breast-augmentation-on-petite-women.hotpharm2u.cn/map.html
http://pre-op-breast-augmentation.hotpharm2u.cn/map.html

V Sloveniji je v 19 mesecih 15 parov registriralo istospolno partnersko skupnost. Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti kot majhen korak naprej, a v napačno smer

Istospolno partnersko skupnost je v 19 mesecih, kolikor v Sloveniji velja zakon o možni registraciji istospolne partnerske skupnosti, registriralo 15 parov, od tega kar enajst v Ljubljani. Iz statistike ministrstva za notranje zadeve se vidi tudi, da v Mariboru v tem času pred matičarja ni stopil niti en istospolni par. Število registracij je nizko, kar pa ne preseneča, saj so nevladne organizacije, ki zastopajo pravice gejev in lezbijk, že ob sprejemanju zakona povedale, da homoseksualce postavlja v neenakopraven položaj s heteroseksualnimi pari.

Predsednik Društva za integracijo homoseksualnosti Mitja Blažič je skupaj s svojim partnerjem Vikijem Kernom novembra 2006 na ustavno sodišče vložil pobudo za presojo ustavnosti zakona. Pobuda je bila na eni zadnjih februarski sej tudi obravnavana, vendar končna odločitev javno še ni znana. Blažič in Kern sta zvezo ob pristnosti kamer sicer registrirala oktobra 2006, kar je bila simbolna demonstracije nestrinjanja z določili zakona in s pravilnikom o poteku registracije. “Proces traja celih sedem minut, ne vključuje niti prstanov niti poljuba, zato se počutim ponižanega,” je tedaj dejal Blažič. Le dva tedna kasneje smo videli v Laškem registracijo gejev, ki je imela pridih poroke, obred Gorana Alda Ninovskega in Jureta Vrbnjaka je bil dostojnejši, slovesnejši in manj brezosebno birokratski. “Dogodka sta bila tako različna, da se človek vpraša, ali sta bila opravljena po istem pravilniku,” je komentiral Blažič.

Strah pred razkritjem

“Upoštevaje obsežno raziskavo, naslovljeno Vsakdanje življenje gejev in lezbijk, ki jo je Mirovni inštitut pred leti naredil na vzorcu več kot 443 istospolno usmerjenih pri nas, sklepam, da gejem in lezbijkam zakon ne nudi tistega, kar so od njega pričakovali. To pa je glede na raziskavo predvsem zagotovitev socialne varnosti in pridobitev pravic, ki jih heteroseksualni pari že imajo. V raziskavi je namreč na vprašanje “Ali bi registrirali svojo partnersko zvezo” - pri čemer se je registracija nanašala na takratni osnutek zakona, ki je prinašal izenačitev z zakonsko zvezo (z izjemo posvojitev) -, pritrdilno odgovorilo kar 61 odstotkov vprašanih. To je temeljni razlog za tako nizke številke,” pravi Blažič.

Predsednik Društva Legebitra Simon Maljevac izpostavlja temeljne pomanjkljivosti: “Partnerjema ne omogoča statusa svojca, posledično ostajajo pari v istospolni partnerski zvezi brez pravic na področju socialnega, zdravstvenega, pokojninskega in drugih zavarovanj po partnerju, pravic pa nimajo tudi na vseh drugih področjih, vezanih na pravice svojcev v različnih pravnih in drugih življenjskih okoliščinah, denimo pri odvzemu prostosti, smrti, procesnih pravicah svojcev. Zakon v mnogih segmentih partnerja zavezuje z vzajemnimi dolžnostmi, denimo z obveznostjo preživljanja partnerja, dolžnosti nege v primeru bolezni, ne daje pa jima pravic, ki omogočajo uresničitev teh dolžnosti.” Po Maljevcu na nizko število registriranih partnerskih zvez vpliva tudi strah pred razkritjem, kajti država vodi posebno evidenco tistih, ki vstopijo v registrirano partnerstvo: “In mnoge je strah, da se bodo zato soočili z diskriminacijo v svoji bližnji okolici in na delovnem mestu.”

Žrtve nasilja zaradi spolne usmerjenosti

Kot trdi Maljevac, zakon ni prispeval k zmanjšanju nestrpnosti do istospolno usmerjenih posameznikov in posameznic. Navaja Evrobarometer, izveden v okviru priprav na evropsko leto (2007) enakih možnosti, ki je pokazal, da se zaznavanje diskriminacije po spolni usmerjenosti v EU zelo razlikuje: “Na vrhu lestvice je Italija, kjer 74 odstotkov anketirancev in anketirank meni, da je diskriminacija na osnovi istospolne usmerjenosti zelo razširjena. Sledita ji Ciper, 72 odstotkov, in Grčija, 68 odstotkov. Na dnu lestvice sta Danska, 27 odstotkov, in Estonija, 26 odstotkov. Slovenija je na šestem mestu. Kar 61 odstotkov vprašanih je zatrdilo, da je diskriminacija istospolno usmerjenih velik problem v družbi. Podatek kaže na določeno mero senzibilnosti družbenega okolja za probleme istospolno usmerjenih. Ko pogledamo rezultate raziskave Slovenskega javnega mnenja o socialni distanci do posameznih manjšinskih skupin v Sloveniji, kažejo, da stanje ni bleščeče. Leta 2004 je bil delež tistih, ki so menili, da homoseksualnosti ne moremo v nobenem primeru opravičiti, 40 odstotkov, 20,2 odstotka jih je menilo, da jo lahko opravičimo v vsakem primeru.” Raziskava Mirovnega inštituta je pokazala tudi, da je 53 odstotkov vprašanih lezbijk in gejev že doživelo različne oblike nasilja zaradi svoje spolne usmerjenosti. Blažič pa dodaja tudi nekaj pozitivnih premikov zaradi zakona: “Dal nam je priložnost, da smo boj za enakost pred zakonom, za enakopravnost, za enake možnosti in spoštovanje človekovih pravic prenesli pred pravno oblast, da smo torej vložili pobudo za presojo ustavnosti, kar bo temelj za nadaljnjo urejanje socialnih pravic istospolnih parov. Zgodba je odprla tudi javno razpravo, v kateri smo imeli, predvsem po zaslugi medijev, priložnost predstaviti življenje in delo, predvsem pa sistemsko, institucionalno diskriminacijo. Zakon je prinesel tudi nekaj malega pravic, denimo možnost obiska bolnega partnerja in možnost soodločanja o načinih zdravljenja, vendar je primanjkljajev toliko, da ga tudi po dveh letih težko ocenim za kaj več kot majhen korak naprej, vendar v napačno smer.”

MATIJA STEPIŠNIK

Koper | 4.3.2008 | N.K.

online pharmacycialislevitrasomaviagra

Italijanski karabinjerji so konec januarja prijeli dva bolgarska državljana, ki sta v okolici Trsta skušala na več bankomatih uporabiti ponarejene bančne kartice. Pri sebi sta imela tudi vlomilsko orodje, zato jima je italijansko sodišče odredilo enomesečni pripor. Koprski kriminalisti so prijeli Bolgara, ki sta dvigovala denar s ponarejenimi bančnimi karticami. (Foto: POP TV) Med tem časom so koprski kriminalisti izvedli več aktivnosti in zbirali informacije o njuni kriminalni dejavnosti tudi na območju Slovenije. Ugotovili so, da 37-letni državljan Bolgarije začasno stanuje na območju Sežane, njegov 25-letni pajdaš pa si je urejal začasno bivališče na območju Pivke. Kriminalisti so na njunih bivališčih opravili hišni preiskavi in našli predmete, ki so bili uporabljeni med kaznivimi dejanji. Ugotovili so tudi, da sta osumljenca ponarejene bančne kartice uporabljala tudi v Sežani, Senožečah in Pivki, vendar denarja nista dobila, ker so jima bile vse transakcije na bankomatih zavrnjene. Ko sta osumljenca prišla iz pripora v Italiji, so ju na mejnem prehodu Fernetiči aretirali slovenski policisti in ju predali sodniku, ki jima je zaradi begosumnosti odredil pripor.

Sporna zemljišča naj bi kupil slovenski državljan, kljub temu napovedana tožba

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je bil včeraj neuradno seznanjen z informacijami, da je Hrvaška prodala nekatera zemljišča na levem bregu reke Dragonje, ki jih sklad kot upravljavec oddaja v zakup “slovenski fizični osebi”, so sporočili iz sklada.

Informacijo o prodaji oziroma nakupu omenjenih slovenskih zemljišč so objavili na spletnem portalu hrvaške zemljiške knjige v Bujah. Omenjena slovenska zemljišča pa naj bi po neuradnih informacijah kupil slovenski državljan, ki naj bi bil tudi že vpisan v hrvaško zemljiško knjigo kot lastnik teh zemljišč.

Sklad je zaradi občutljivosti zadeve o nekaterih že izvedenih prodajah in o uvedbi novih postopkov prodaje slovenskih zemljišč od Hrvaške že lani obvestil in zaprosil za mnenja tudi pristojne organe v Sloveniji, saj po njihovem mnenju gre za meddržavni problem s Hrvaško, ki presega pristojnosti sklada.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je do sedaj glede problematike zemljišč na levem bregu Dragonje ravnal v skladu z dogovori s pristojnimi državnimi organi. V tem primeru pa, kot so zapisali v sporočilu za javnost, namerava sklad s tožbo na pristojnem sodišču zaščititi zemljišča v lasti Slovenije. Ne glede na vložitev lastninske tožbe je po mnenju sklada treba problematiko spornih zemljišč na levi strani Dragonje obravnavati tudi v okviru meddržavnega dogovarjanja o poteku državne meje med Slovenijo in Hrvaško.

Ob tem je pa Joško Joras na predsednika vlade Janeza Janšo naslovil javno pismo, v katerem ga sprašuje, kaj bosta vlada in sklad ukrenila “zoper očitno krajo slovenskega ozemlja”. “Javno sprašujem, ali bom moral z lastnimi rokami braniti zemljo, za katero plačujem skladu najemnino?” je še zapisal Joras.
online pharmacycialislevitrasomaviagra

sta

Poleg sezonskega dela v gradbeništvu, kmetijstvu in gozdarstvu po noveli zakona o zaposlovanju in delu tujcev uvajamo še sezonsko delo v gostinstvu in turizmu

Foto: Tit Košir O delovnih dovoljenjih - Boris Mazalin, Marjeta Cotman in Drago Lombar.

Kljub temu da so delodajalci zahtevali izdajo 29.000 delovnih dovoljenj, so se včeraj v ekonomsko-socialnem svetu socialni partnerji strinjali s predlogom ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, da državljanom iz tretjih držav letos izdajo 24.600 delovnih dovoljenj, od teh kar 9000 za sezonska dela. Po besedah generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije Jožeta Smoleta je višja kvota nujna, ker je “v nekaterih segmentih, kjer so največje potrebe, trg dela praktično prazen”. Z višjo kvoto delovnih dovoljenj za tujce bi po njegovem lahko ohranili sedanjo gospodarsko rast. Poleg sezonskega dela v gradbeništvu, kmetijstvu in gozdarstvu po noveli zakona o zaposlovanju in delu tujcev iz leta 2007 uvajamo tudi sezonsko delo v gostinstvu in turizmu.Po načelu vzajemnosti, ki ga je Slovenija uveljavila v pogodbi o pristopu, in po zakonu o zaposlovanju in delu tujcev naša država uveljavlja enakovredne ukrepe nasproti vsem državam članicam EU. Kvota oziroma najvišje število delovnih dovoljenj je zakonsko določeno največ v višini petih odstotkov aktivnega prebivalstva RS. Podatki kažejo, da se je v zadnjih letih število novih zaposlitev tujcev, ki prvič prihajajo v Slovenijo, precej povečalo. V letu 2006 je bilo 3672 novih zaposlitev, lani pa kar 21.794. Ob tem je treba povedati, da so delodajalci lani prekinili delovno razmerje pred iztekom veljavnosti dovoljenja za zaposlitev v 2852 primerih, kar pomeni, da je bilo od 21.794 na novo izdanih dovoljenj za zaposlitev v letu 2007 konec lanskega leta veljavnih še 18.942 dovoljenj za zaposlitev.

Največji porast je bil pri izdaji dovoljenj za zaposlitev v poklicih, ki jih na slovenskem trgu dela primanjkuje. Po besedah Milana Utroše iz Zveze svobodnih sindikatov je na slovenskem trgu dela temeljni razlog za pomanjkanje nekaterih kadrov plačna politika. Po njegovem slovenski delavci raje odhajajo v tujino, kjer za znatno višje plačilo opravljajo enaka dela. “Mladi ljudje niti naključno ne razmišljajo, da bi se izobraževali za poklice, ki dajejo tako mizerne dohodke,” je dejal.

Utroša je postavil v ospredje tudi bivalne razmere tujih delavcev, saj ugotavljajo, da nekateri živijo v nemogočih razmerah, kar bi morala preverjati tudi inšpekcija. “Ne bi smeli,” pravi, “govoriti samo o številkah, ampak pogledati, kaj se s temi ljudmi dogaja, kako živijo in kako so plačani”.

ZORA KUŽET

Slovaškemu državljanu Zoltanu Varadiju potrdili trinajstletno zaporno kazen za umor 41-letne Ljubljančanke Elizabete Osredkar

ponedeljek, 11.02.2008
Tekst: (mfr)

07.02.2008

Gregor Cerar

Slovensko predsedovanje EU postaja v ozadju prava zgodovinska groteska v slogu balkanskih mitov, ko so Srbi trdili, da so nebeški narod, ali pa so Hrvati iskali svoje poreklo celo v Iranu.

Toda ta mitološki žar prežema tudi sedanje slovenske oblastnike. Ti so osupnili slovenske zgodovinarje z razstavo o slovenskem parlamentarizmu v državnem zboru, ki so jo postavili častilci zgodovinsko nikoli priznanih Venetov. Trenutno oblast zelo muči, da Slovenci nismo kakšen zgodovinski narod, zato so se pač naslonili na odkritja ljubiteljskih raziskovalcev, ki so na primer v 80. letih minulega stoletja izumili žival, imenovano karantanski črni panter.
 
Panterja so za svojega vzela različna društva za promocijo slovenskega domoljubja, kot so Hervardi in Domoljubna mladina ter društvo Črni panter, ki na svoji spletni strani tu-je.si prodaja celo ženske tangice s simbolom črnega panterja. Najhvaležnejši za vnovično odkritje pa so pri proizvajalcu prestižnih mobilnih telefonov znamke Mobiado, ki so si srednjeveško upodobitev panterja omislili za svoj zaščitni znak. Bolj skrb vzbujajoče, med drugim tudi s stališča skrbi za duševno zdravje slovenskih voditeljev, pa je, da je tudi slovenska vlada začela častiti domnevni karantanski grb kot pristni slovenski simbol.
 
Na prvem večjem dogodku v sklopu predsedovanja Evropski uniji, obisku konference predsednikov parlamenta EU, ki se je odvijala 19. decembra lani, so namreč vsem navzočim na zavihke suknjičev namestili značke s črnim panterjem. Slovenski protokol in vladni urad za informiranje smo povprašali, zakaj so se odločili za tovrstno ornamentiko, saj še zdaleč ne gre za uradne slovenske simbole, niti simbole slovenskega predsedovanja.
 
Dobili smo presenetljiv, morda celo pretresljiv odgovor: “Udeleženci so nosili značke s karantanskim panterjem, ker ima ta nedvomno pomemben položaj v slovenski zgodovini. Črni panter je bil sprva grb vojvodine Koroške in obmejne Karantanske krajine, iz česar je pozneje nastala vojvodina Štajerska, obe vojvodini pa sta izhajali iz prvotne Karantanije. Karantanski panter v zgodovini velja tudi za zaščitnika samostojnosti Slovencev. Ne nazadnje pa ima črni panter zaradi zgodovinskega pomena v karantanskem grbu posebno mesto med grbi evropskih dežel.” Od kje jim te ideje, niso pojasnili.
 
Zgodovinar Peter Štih, med drugim soavtor knjige Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, ki jo je napisal skupaj s sedanjim kulturnim ministrom Vaskom Simonitijem, je že večkrat pojasnil, da gre za popolno mitologijo, saj grbi v evropskih deželah niso obstajali do 11. stoletja, ko slovanske Karantanije ni bilo več.
 
Tako imenovanega karantanskega panterja so prvič prikazali v 12. stoletju na pečatu štajerske mejnogrofovske in nato vojvodske rodbine Otokarjev. Tako je postal znak vojvodine in dežele Štajerske, kar je še danes, le da je na grbu avstrijske Štajerske upodobljen v malenkostno drugačni beli različici. Uveljavitev grbov pa je bila povezana s težko oklepljeno viteško vojsko, ko so grbi služili kot razpoznavni znaki.

Deželni glavar Jörg Haider se požvižga na pravno državo, saj je v Žvabeku pod enojezični, nemški napis znova na krajevno tablo pritrdil veliko manjše slovensko ime vasi

Koroški Slovenci so ogorčeni. Deželni glavar Jörg Haider se spet požvižga na pravno državo in na odločitev avstrijskega ustavnega sodišča. V Žvabeku je pod enojezični, nemški krajevni napis v modro obrobljeno tablo v ponedeljek namontiral precej manjšo tablico s slovenskim imenom vasi. Ker se je Haider na ta način še enkrat izognil postavitvi običajne krajevne table z modro obrobo in enakovrednim, torej enako velikim napisom v nemščini in slovenščini, so že protestirali pri Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS) in v slovenski manjšinski stranki Enotni listi (EL).

Predsednik NSKS Matevž Grilc: “Haider nadaljuje z zasmehovanjem pravne države. Seveda so v krajevno tablo montirane dodatne tablice enako protiustavne kakor dodatne tablice, pritrjene pod krajevno tablo.” Grilc spomni, da so v Žvabeku dvojezične krajevne table že bile. Predvidene so bile sicer že v uredbi o dvojezični topografiji iz leta 1977, svečano pa postavljene ob navzočnosti Haiderja in takratnega avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla šele maja 2005 ob 50. obletnici Avstrijske državne pogodbe. Novembra naslednje leto pa jih je Haider podrl, namesto njih pa je postavil enojezične oznake, pod katere je pripel majhne tablice s slovenskim imenom kraja. Prav to “izvirno” glavarjevo rešitev je ustavno sodišče lani decembra razveljavilo kot protiustavno.

Grilc Haiderja imenuje za “najvišjega podiralca dvojezičnih napisov v deželi”, kritizira pa tudi celovško javno tožilstvo “zaradi prepočasnega ugotovitvenega postopka proti Haiderju”. NSKS je namreč deželnega glavarja marca lani ovadil zavoljo enako kot zdaj v Žvabekui (pre)majhnih slovenskih napisov, montiranih v krajevne table v Pliberku in Drveši vasi, kar je Haider storil lani februarja. Grilc pa ne ostaja dolžan niti zvezni vladi. “Odkar je propadel Gusenbauerjev predlog, se pravi od lani poleti, zvezna vlada glede dvojezične topografije na Koroškem ni niti trenila z očesom. Razumljivo je, da prosimo Slovenijo, naj hitro uresniči napoved zunanjega ministra in predsednika Sveta EU Dimitrija Rupla in to vprašanje predloži mednarodnim gremijem.”

Poslovodja EL Adrian Kert pa meni, da se mora “koroško prebivalstvo zavoljo nadaljevanja jasnih primerov zlorabe uradnega položaja vprašati, ali želi še naprej imeti za glavarja človeka, ki se požvižga na ustavno sodišče in pravno državo”.

BORIS JAUŠOVEC