Do.P./STA, Pon 21.01.2008, 19:25

Tabla po Haiderjevih merah – Koroški deželni glavar uresničuje svojo napoved, da bo avstrijska Koroška enojezična | foto: Ivan Lukan

Celovec - Deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider je danes na enojezično krajevno tablo v Žvabeku dal pripeti manjšo tablico s slovenskim imenom krajem, s čimer se je spet skušal izogniti postavitvi običajne krajevne table z dvojezičnim napisom. Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Enotna lista (EL) protestirata proti “zasmehovanju pravne države.”

Haider je dvojezično krajevno tablo v Žvabeku, ki je predvidena že v uredbi o dvojezični topografiji iz leta 1977, dal postaviti maja leta 2005 ob 50. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe (ADP) skupaj s tedanjim avstrijskim kanclerjem Wolfgangom Schüsslom. Le malo več ko leto zatem, novembra 2006, je Haider dal spet odstraniti običajno dvojezično krajevno tablo. Namesto nje je postavil zgolj enojezične oznake, pod nje pa dal pripeti manjšo tablico s slovenskim imenom kraja.

Avstrijsko ustavno sodišče je decembra lani ta ukrep obsodilo kot protiustaven. Obenem so ustavni sodniki zavrnili vsakršno možnost, da bi ime kraja bilo zapisano na dodatni tablici.

NSKS: Haiderjev ukrep protiustaven

Haider je danes vseeno dal majhno dodatno tablico s slovenskim imenom kraja ponovno pripeti na zgolj enojezično in s tem protiustavno krajevno tablo v Žvabeku - namesto pod njo pa je tablica tokrat na njej. Manjši napis slovenskega imena kraja je torej pod večjim. Enako je deželni glavar februarja lani storil že v Pliberku in Drveši vasi. Oba kraja bi sicer v skladu z odločbami ustavnega sodišča morala imeti veljavne običajne dvojezične krajevne table.

Kot je zapisal NSKS v izjavi za javnost, je Haiderjev najnovejši ukrep v Žvabeku enako

protiustaven kot zadnji, ki ga je že razveljavilo ustavno sodišče. Deželni glavar se s tem znova “potrjuje v vlogi najvišjega podiralca dvojezičnih krajevnih napisov.”

Grilc: Državno tožilstvo ukrepa prepočasi

Predsednik NSKS Matevž Grilc v izjavi za javnost obenem kritizira tudi državno tožilstvo v Celovcu, ki naj bi prepočasno ukrepalo proti Haiderju. NSKS ga je namreč ovadil zaradi suma zloraba uradne položaja zaradi ukrepov v vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel.

Grilc je obsodil tudi avstrijsko vlado zaradi neodločnosti v vprašanju varstva manjšinskih pravic. Zato “je razumljivo, da prosimo Republiko Slovenijo, da kar se da hitro uresniči napoved zunanjega ministra in predsednika sveta EU Dimitrija Rupla, ki je napovedal, da bo to vprašanje predložil mednarodnim gremijem,” je še zapisano v izjavi NSKS.

Haiderjev najnovejši ukrep je obsodila tudi stranka slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem EL. Kot je zapisala v izjavi za javnost, je to “jasen primer zlorabe uradnega položaja.” Prebivalstvo avstrijske Koroške naj se zato resno vpraša, “ali hoče še naprej imeti kot deželnega glavarja človeka, ki se požvižga na ustavno sodišče in pravno državo,” je zapisano v izjavi EL.

De.P./STA, Pon 14.01.2008, 12:48

foto: Aleš Černivec/Delo

Ljubljana – DZ bo ratifikacijo Lizbonske pogodbe opravil na redni seji 29. januarja, je danes sklenil kolegij predsednika državnega zbora. Lizbonsko pogodbo so voditelji EU podpisali 13. decembra lani v Lizboni, za njeno uveljavitev pa jo morajo ratificirati vse članice EU.

Predstavnik poslanske skupine NSi Anton Kokalj je sicer danes na kolegiju predlagal, da bi na izredno sejo DZ, ki bo potekala 16. in 22. januarja, uvrstili tudi ratifikacijo Lizbonske pogodbe, vendar kolegij njegovega predloga ni podprl. Generalni sekretar vlade Božo Predalič je namreč pojasnil, da ima predsednik vlade Janez Janša v času, ko bo izredna seja, druge obveznosti, zato je predsednik DZ France Cukjati članom kolegija pojasnil, da bo DZ ratifikacijo nove pogodbe EU opravil na redni seji 29. januarja.

Lizbonsko pogodbo je doslej kot prva od članic EU 18. decembra lani že ratificirala Madžarska. Evropski voditelji in vodje diplomacij, med njimi premier Janez Janša in zunanji minister Dimitrij Rupel, so novo pogodbo EU podpisali 13. decembra lani v portugalski prestolnici, po kraju dogovora in podpisa pa je dokument dobil ime Lizbonska pogodba.

Nova pogodba EU, naslednica zavrnjene ustavne pogodbe, naj bi po načrtih začela veljati z letom 2009, vendar pa jo morajo za uveljavitev ratificirati vse članice EU. Večina držav naj bi to storila v parlamentu, le Irska bo pogodbo ratificirala na referendumu, k čemur jo zavezuje nacionalna zakonodaja. Slovenija je spremljanje ratifikacije Lizbonske pogodbe uvrstila tudi med prednostne naloge njenega predsedovanja EU v prvi polovici leta 2008.

STA/Kl.K., Tor 02.10.2007, 17:00

Evropski parlament | foto: EPA

Bruselj - Odbor za ustavne zadeve Evropskega parlamenta je v Bruslju potrdil predlog za novo razdelitev sedežev med članice Evropske unije po prihodnjih volitvah v parlament leta 2009. Skupno število poslancev se bo z zdajšnjih 785 zmanjšalo na 750, posamezna članica EU pa bo lahko imela največ 96 in najmanj šest sedežev. Slovenija bo imela v skladu s potrjenim predlogom v prihodnje osem sedežev, kar je mesto več kot doslej, so sporočili v Bruslju.

Predlog razdelitve sedežev v Evropskem parlamentu za mandatno obdobje 2009-2014, ki sta ga pripravila poročevalca Alain Lamassoure (EPP) in Adrian Severin (PES), je danes na zasedanju odbora podprlo 17 članov, pet jih je bilo proti, trije pa so se glasovanja vzdržali.

Večje članice z manjšim številom sedežev

Razdelitev sedežev upošteva načelo “degresivne proporcionalnosti“. V skladu z načelom naj bi večje članice EU pristale na manjše število sedežev, kot bi jim pripadalo, če bi se sedeži delili glede na število prebivalcev države. Spoštovanje načela naj bi zagotovilo boljšo zastopanost manjših članic EU.

Slovenija s sedežem več

Poleg Slovenije lahko z dodatnim sedežem računajo še Avstrija in Švedska (trenutno imata po 19 sedežev) in Malta (trenutno pet sedežev). Za 17 članic EU se naj bi v prihodnje število poslanskih sedežev zmanjšalo. Največ mest bo izgubila Italija: s trenutno 78 se bo število njenih poslancev zmanjšalo na 72. Nemčija, država z največ sedežev v Evropskem parlamentu, bo imela v prihodnje namesto 99 le 96 sedežev, Poljska (trenutno 54 sedežev) se bo morala odpovedati trem sedežem.

Velika Britanija (trenutno 78 sedežev) bo imela v prihodnje pet sedežev manj, Francija (trenutno prav tako 78 sedežev) pa bo imela štiri sedeže manj. Po dva sedeža manj bodo v prihodnje imele Romunija (trenutno 35 sedežev) ter Grčija, Portugalska, Belgija, Češka in Madžarska (trenutno po 24 sedežev), po en sedež manj pa Nizozemska (trenutno 27 sedežev), Danska, Slovaška, Finska, Irska (trenutno po 14 sedežev) in Litva (trenutno 13 sedežev). Za Španijo (trenutno 24 sedežev), Bolgarijo (trenutno 18 sedežev), Latvijo (trenutno devet sedežev), Estonijo, Ciper in Luksemburg (trenutno po šest sedežev) število mest ostaja nespremenjeno.

Odbor Evropskega parlamenta je tudi pozval k reviziji razdelitve sedežev za mandatno obdobje 2014-2019, s čimer naj bi zagotovili objektivno in pošteno razdelitev sedežev ob upoštevanju demografskih sprememb.

Nove širitve EU

V predlogu pa odbor ni upošteval potencialnih prihodnjih članic EU, s čimer se je želel izogniti prejudiciranju prihodnjih širitev EU. Z novimi širitvami EU bi se število sedežev v Evropskem parlamentu tako lahko začasno povečalo nad 750, še izhaja iz predloga.

Vprašanje prihodnjega števila sedežev v Evropskem parlamentu je povezano z institucionalno prenovo EU, ki naj bi jo povezavi prinesla nova pogodba. Parlament naj bi o predlogu odločal prihodnji teden na plenarnem zasedanju v Bruslju. Končno odločitev glede sedežev v Evropskem parlamentu bodo nato sprejeli voditelji EU in sicer v okviru pogajanj o novi pogodbi. Besedilo nove pogodbe, ki bo nadomestila propadlo ustavno pogodbo EU, naj bi bila sprejeta na vrhu EU, ki bo 18. in 19. oktobra.

B. R., Čet 20.09.2007, 06:15

V tem delu Suhe krajine tudi dve skupini oziroma 30 pripadnikov posebnih policijskih enot | foto: Igor Zaplatil/Delo

Ivančna Gorica, Ambrus – Policija je včeraj na območju Zagradca in Ambrusa okrepila svoje enote, da bi preprečila nasilje, saj se Ambrušani nočejo sprijazniti z vrnitvijo dela družine Strojan na njihovo zemljišče Pod Klingar. Po naših informacijah so v tem delu Suhe krajine tudi dve skupini oziroma 30 pripadnikov posebnih policijskih enot, ki z grosupeljskimi policisti skrbijo za javni red in mir. Na regionalni cesti Zagradec–Ambrus oziroma od križišča za Dečjo vas do križišča za Korinj še velja omejitev gibanja. Po torkovem protestnem shodu približno sto domačinov, ki so se povsem približali Strojanovim v naselju in glasno zahtevali njihovo izselitev, posebna policijska enota ni posredovala. Ker je začelo močno deževati, so se Ambrušani mirno razšli.

Pravni zastopnik Strojanovih Aleksander Čeferin nam je včeraj povedal, da se je pogovarjal s predstavniki vlade, ki so ga obvestili, da intenzivno iščejo zemljišče za družino Strojan na območju Mestne občine Ljubljana. Jelka Strojan pa je dejala, da se ji to ne zdi smiselno, ker »iz vsega tega ne bo nič«. Meni, da bi bilo najbolje, da bi jim poiskali stalno prebivališče v grosupeljski ali ivanški občini. V imenu 15 povratnikov je zatrdila, da se v Roje ne bodo vrnili.

Iz tiskanega Dela.

Hrvaške stranke so dogovor Janša-Sanader podprle, slovenske pa so bile razdeljene

STA/De.P./N.R./Do.P., Pon 17.09.2007, 16:04

Ljubljana – Premier Janez Janša in predsedniki parlamentarnih strank so se na sestanku danes dogovorili, da bo vlada pred nadaljnjimi koraki glede reševanja vprašanja meje s Hrvaško počakala na strokovna mnenja, ki jih bo glede možnosti reševanja s pomočjo tretje strani pripravila nova koordinacijska komisija mednarodnopravnih strokovnjakov pod vodstvom Mihe Pogačnika. S ciljem priprave pravne podlage bo vlada ustanovila še dve komisiji.

Kot je po sestanku pojasnil premier Janša, bo slovenski del mešane komisije za mejo opravil verifikacijo že opravljenega dela konec 90. let prejšnjega stoletja, torej preveril sporne točke na meji na kopnem in morju. Slovenski del komisije pravnih strokovnjakov pa bo skušal definirati pravni okvir sporazuma, ki bi ga v primeru odločitve za Meddržavno sodišče v Haagu lahko predlagala Slovenija.

Od tega, “ali se bo dalo v dogovoru s sosednjo državo definirati za Slovenijo sprejemljiv pravni okvir, bo odvisno, ali se bo nadaljeval postopek odločanja o presoji pred haaškim sodiščem“, je dejal Janša. Po njegovih besedah bo Slovenija vztrajala, da se v pravni okvir za haaško sodišče “postavi vse tisto, kar argumentira našo pozicijo, in da ta okvir omogoči Sloveniji, da predstavi vse svoje argumente - mednarodnopravne, zgodovinske, geografske in ostale”.

Tako premier kot predsedniki strank so po srečanju poudarili, da danes odločitve o tem, ali se bo vprašanje meje reševalo v Haagu, niso sprejeli – kot je pri tem izpostavil Janša, mora tovrstno odločitev tako ali tako sprejeti državni zbor –, niti odločitev o naslednjih korakih, saj bodo počakali na pravne podlage. Šele ko bodo slednje pripravljene, to pa naj bi se zgodilo v nekaj mesecih, se bo premier predvidoma v začetku leta 2008 znova sestal s predsedniki parlamentarnih strank.

Kot je dodal Janša, bo do tega sestanka prišlo, če bodo pred tem na strokovni ravni ugotovili, da je mogoče priti do sprejemljivih pravnih okvirov. “Če bo na sestanku ocena, da je pravni okvir sprejemljiv, bodo stekli formalni postopki odločanja” na vladi, telesih DZ in pred DZ. “Če bomo ocenili, da tukaj ne pridemo skupaj, bomo iskali druge možnosti posredovanja tretjega,” je dejal.

Brez podrobnosti o imenih članov skupine

Koordinacijska skupina mednarodnih pravnikov se je sicer že sestala in na današnjem sestanku, ki se ga je udeležil tudi njen predsednik Miha Pogačnik, sporočila svoje načelno stališče, da “za predložitev mejnega spora v reševanje tretjemu, to je Meddržavnemu sodišču v Haagu, za Slovenijo ni načelnih zadržkov“.

O imenih članov koordinacijske skupine in komisij premier ni želel povedati podrobnosti, dejal je le, da je vlada pozvala parlamentarne stranke, da predlagajo člane in da jih je večina tudi predlagala, dodal pa, da “članstva v komisijah ne bodo javno razglašali“, znani bodo le predsedniki komisij.

Predsedniki strank različno

Predsedniki strank so po sestanku večinoma izrazili zadovoljstvo. Predsednik SD Borut Pahor je dejal, da SD “proces urejanja odnosov s Hrvaško še naprej podpira”, čeprav bi si morda želeli kak sestanek več ali posvet s strokovnjaki. Zadovoljni so tudi, ker je bila po njihovem lanskem pozivu k aktivnemu iskanju rešitev s Hrvaško prek posredovanja tretjega “sedaj ta odločitev sprejeta“.

Predsednik NSi Andrej Bajuk je izrazil zadovoljstvo s pojasnili skupine mednarodnopravnih strokovnjakov in izrazil upanje v možnost rešitve odprtih vprašanj.

Predsednik SLS Janez Podobnik je ponovil stališče, da mora pred kakršnokoli odločitvijo o reševanju odprtih vprašanj meje s Hrvaško strokovna skupina pregledati vse možne opcije. Njihova ocena je, da je preuranjeno govoriti, “da gremo po poti Haaga“. Po oceni SLS bi moral “že sedaj v dialog stopiti državni zbor, saj bi bila s tem legitimnost odločitev drugačna“, je dejal Podobnik in spomnil na predlog SLS o resoluciji o meji.

Predsednica LDS Katarina Kresal je izrazila zadovoljstvo, ker so upoštevali mnenje LDS in začeli pripravljati pravne podlage. LDS pričakuje, da bo nova skupina pod vodstvom Pogačnika pripravila strokovne podlage za vrsto postopkov, “ne samo Haag”, ampak tudi “različne postopke arbitraže”. Po njihovi oceni pa je oblikovanje slovenskega dela mešane komisije pravnikov, ki naj bi “pripravila točke za dogovor pred Haagom”, preuranjeno, saj bi prej morala opraviti delo skupina mednarodnopravnih strokovnjakov.

Vodja SNS Zmago Jelinčič je bil prav tako mnenja, da mora sedaj strokovna komisija pretehtati vse možnosti rešitev vprašanja meje, med katerimi je po njegovih besedah tudi predlog SNS za sklic mednarodne konference o nekdanji Jugoslaviji.

Član poslanske skupine nepovezanih poslancev Pavel Gantar je bil prav tako mnenja, da je treba sedaj preveriti z vidika mednarodnega prava vse možnosti za posredovanje tretje strani glede meje, in izpostavil, da Haag ni nujno prava opcija, čeprav bi moralo biti sodišče v Haagu za vsako državo, še posebej, če je njegova članica, “načeloma sprejemljivo“.

DeSUS je na sestanku predstavljal Franc Žnidaršič, ki pa ga na novinarski konferenci po srečanju ni bilo; predsednik stranke, obrambni minister Karl Erjavec, je sicer danes v Berlinu. Na sestanku ni bilo niti poslancev narodnih skupnosti.

Dogovor med Janšo in Sanaderjem

Premier Janša je 26. avgusta na Bledu s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem dosegel neformalno načelno soglasje, da bo vprašanje meje med državama na morju in spornih točk na kopenski meji reševalo Meddržavno sodišče v Haagu. Z dogovorom sta oba premiera dan pozneje seznanila parlamentarne stranke. Medtem ko so hrvaške stranke dogovor podprle, so bile slovenske razdeljene. Dogovoru so nasprotovale opozicijska LDS in SNS, skupina nepovezanih poslancev in vladna SLS, vladni DeSUS in največja opozicijska stranka SD pa sta ga podprla. Stranke so med drugim opozorile, da je potrebna pravna analiza, v katero bi vključili čim širši krog strokovnjakov.

Slovenska vlada je na seji konec avgusta že ustanovila skupino slovenskih mednarodnopravnih strokovnjakov, ki bodo pripravili pravna izhodišča v zvezi z reševanjem vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško. S parlamentarnimi strankami se je premier o odnosih s Hrvaško sestal tudi 17. avgusta. Na srečanju so takrat glede vprašanja meje soglašali, da »nima smisla težiti k iskanju dvostranske rešitve«, in se strinjali, »da se vključi tretja stran«.

Rekordno nizka volilna udeležba
J.A./Ma.K./STA, Ned 10.06.2007, 20:36

Pariz - V današnjem prvem krogu francoskih parlamentarnih volitev so po izidih vzporednih volitev največ glasov dobili vladajoča desna Unija za ljudsko gibanje (UMP) predsednika Nicolasa Sarkozyja in njeni zavezniki, ki naj bi zbrali okoli 46 odstotkov glasov. Opozicijski socialisti in ostale levičarske stranke pa naj bi zbrale okoli 36 odstotkov glasov.

Glede na izide vzporednih volitev naj bi tako vladajoča koalicija v parlamentu dobila med 383 in 447 sedežev v 577-članskem parlamentu. Socialistična stranka in njeni zavezniki pa naj bi si zagotovili med 60 in 170 sedeži v parlamentu, kjer so jih doslej zasedali 149. UMP je imela doslej 359 parlamentarnih sedežev.

Nova stranka nekdanjega vodje UDF Francoisa Bayrouja, ki je bil na predsedniških volitvah poražen, Demokratično gibanje, je po prvih rezultatih dobila le okoli sedem odstotkov glasov.

Konservativci naj bi si s tem zagotovili močno prednost pred drugim krogom parlamentarnih volitev, predvidenem za 17. junij, v katerem bi si lahko zagotovili tudi absolutno večino v parlamentu. S tem bo predsednik Sarkozy lahko še utrdil svoj položaj in dobil prosto pot za uresničitev načrtovanih gospodarskih reform, ki jih je napovedoval v predsedniški predvolilni kampanji.

Cilj Sarkozyja in premiera Francoisa Fillona bo med drugim znižanje davkov, ukinitev obdavčenja nadur, strožji ukrepi za priseljevanje, reforma financiranja univerz in omejitev višine odpravnin za direktorje. O tem naj bi narodna skupščina razpravljala na posebnem zasedanju, ki ga je Sarkozy napovedal za julij in avgust.

Vlada, ki jo je po zmagi predstavil Sarkozy in v kateri so zbrani predstavniki desnice, sredine ter tudi levice, po zadnji anketi inštituta IFOP uživa visoko podporo državljanov. Približno 77 odstotkov jih meni, da bo Sarkozy uspel reformirati državo. Naklonjeni so mu tudi mediji. Časnik Le Monde, ki je bil pred volitvami Sarkozyju nenaklonjen, ga sedaj opisuje kot “hiperaktivnega” predsednika, ki ima jasno željo uresničiti obljubljene reforme. Toda časnik obenem opozarja, da bi lahko v primeru velike zmage desnice v Franciji prišlo do nevarne koncentracije moči.

Rekordno nizka volilna udeležba

Volilna udeležba je bila po prvih ocenah rekordno nizka, saj naj bi glasovalo le okoli 63 odstotkov volilnih upravičencev, kar je najmanj volivcev v prvem krogu od vzpostavitve francoske pete republike leta 1958.

Parlamentarne volitve potekajo v Franciji vsakih pet let. Francija ima večinski volilni sistem, ki daje majhnim strankam le malo možnosti za preboj v parlament. Če kandidat v prvem krogu prejme več kot polovico glasov, je izvoljen v parlament. Tisti, ki prejmejo več kot 12,5 odstotka glasov, se pomerijo v drugem krogu volitev, ko za zmago zadostuje relativna večina. Po dogovoru med strankami v Franciji v drugem krogu nastopita le dva kandidata na volilno okrožje, ostale stranke pa izrečejo podporo enemu od njiju. Drugi krog volitev bo 17. junija.

V Brestanici prireditev ob dnevu izgnancev

STA/J.A., Sob 09.06.2007, 15:43

Ljubelj - Nekdanji taboriščniki, njihovi sorodniki, borci in ostali, ki so se želeli pokloniti spominu na žrtve nacizma in fašizma, so se danes zbrali v spominskem parku pod Ljubeljem, kjer je bila v času druge svetovne vojne podružnica nemškega koncentracijskega taborišča Mauthausen. “Tu smo zato, da se grozote druge svetovne vojne ne bi nikdar več ponovile,” jih je nagovoril tržiški župan Borut Sajovic, ki meni, da se iz zgodovine doslej nismo naučili dovolj, saj se nasilje in vojne še vedno ponavljajo.

“Kdo je bil napadalec in kdo okupator?”

“Ni naša naloga, da se pri vsaki najdbi kosti spremo, ampak da spoštujemo žrtve in zgodovino,” je opozoril Sajovic in pojasnil, da vojna niso zmagovalci in poraženci, pač pa opustošenje, mrtvi, ranjeni in sirote. “Naša naloga pa je, da jasno in glasno poudarimo dejstva. Ve se namreč, kdo je bil napadalec, kdo okupator, kdo je bil za žico in kdo je bil osvoboditelj,” je še poudaril tržiški župan in požel aplavz zbranih. Ocenil je, da je sedanji trenutek v slovenski politiki, ko “skubimo Sovo in preimenujemo letališča”, slabo porabljen.

Na 62. obletnici več ljudi kot zadnja leta

62. obletnica osvoboditve ljubeljske podružnice zloglasnega koncentracijskega taborišča Mauthausen je na žalno komemoracijo pritegnila več ljudi kot zadnja leta. Na slovesnost so prišli še živeči interniranci različnih koncentracijskih taborišč, med njimi pa je bil tudi eden izmed dveh še živečih internirancev ljubeljskega taborišča iz bivše Jugoslavije Franc Vidmar. Jugoslovani so namreč predstavljali manjšino internirancev v ljubeljski podružnici, kamorso Nemci iz Mauthausna preselili številne Francoze, Italijane, Poljake, Čehe in Ruse, da bi zgradili ljubeljski predor.

Slovesnosti so se zato udeležile tudi delegacije iz vseh držav, katerih državljani so kot politični zaporniki na slovenski ali avstrijski strani Ljubelja gradili predor. Predstavniki francoske delegacije so poudarili: “Naš kontinent je danes videti pomirjeni. Mi pa vemo, kako malo je potrebno, da se mir zruši in koliko človečnosti je potrebno za demokracijo in svobodo”. Zato današnja slovesnost ni bila le komemoracija ampak tudi zastavitev svobode, človečnosti in, če bo potrebno, tudi boja.

Italijanska in avstrijska podpora antifašizmu

Italijanska delegacija je poudarila, da so številni taboriščniki in borci v drugi svetovni vojni žrtvovali svoje življenje, da se dogodki iz tega obdobja ne bi ponovili nikdar več. Vendar so danes v svetu še vedno prisotni nasilje in vojne: “Zato še vedno kličemo: smrt vsem fašizmom, svoboda narodu.” Pozivu je pridružila tudi podpredsednica avstrijskega zveznega sveta Anna Elisabeth Haselbach, ki je poudarila: “Nikoli več ponižanja, rasizma, nasilja in vojne”.

Zastopniki internirancev posameznih koncentracijskih taborišč in predstavniki borčevskih organizacij, ki so s svojimi prapori opozorili na pomen svobode in povezanosti evropskih narodov, so položili vence v monumentalno areno z okostnjakom in napisom J’accuse - Obtožujem. Ta je bil postavljen v spomin in opomin na več tisoč trpečih in več sto umrlih v ljubeljskem taborišču ter na ostale grozote, ki so bile storjene v drugi svetovni vojni.

V Brestanici prireditev ob dnevu izgnancev

Društvo izgnancev Slovenije bo imelo danes pri zbirnem taborišču za izgon Slovencev v Brestanici pri Krškem ob gradu Rajhenburg osrednjo slovesnost ob dnevu izgnancev, 62. obletnici vrnitve iz izgnanstva ter zmage nad fašizmom in nacizmom. Predsednica društva Ivica Žnidaršič je povedala, da na tokratnem srečanju pričakujejo okrog 5000 udeležencev. Slavnostni govornik bo minister za obrambo Karl Erjavec, srečanja pa naj bi se udeležil tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak.

Prireditve se bodo udeležili izgnanci, begunci, prisilni delavci in druge žrtve vojnega nasilja, navajajo v omenjenem društvu. V izgon iz brestaniškega zbirnega centra je po podatkih društva odšlo več kot 63.000 Slovencev. Letos mineva 66 let od izgnanstva ter 62 let od vrnitve izgnancev in beguncev.

Po podatkih Društva izgnancev Slovenije je bilo iz zbirnega centra v Brestanici, kjer je bilo največje prehodno zbirno taborišče za izgon Slovencev, 45.000 ljudi izgnanih v nemška taborišča, 10.000 na Hrvaško, 7500 v Srbijo, okrog 17.000 Slovencev pa naj bi pred izgonom pobegnilo.

Ma.K./STA, Sob 09.06.2007, 09:28

Ilirska Bistrica - Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) pripravlja danes v okviru prizadevanj za ohranitev neokrnjene narave Volovje reberi pohod na to območje, kjer je načrtovana postavitev vetrnih elektrarn. Pohodnike bodo spremljali ornitologi, strokovnjaki za botaniko, metulje in velike zveri ter poznavalci problematike vetrnih elektrarn in problemov v zvezi z umeščanjem v prostor.

V DOPPS so se za pohod na Volovjo reber odločili zato, ker menijo, da sodi ta med najdragocenejša območja ohranjene narave v Sloveniji. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, gre za območje izjemne krajinske lepote z obsežnimi suhimi travišči, z izjemno bogatim rastlinstvom in živalstvom. Območje je del pogorja Snežnika, ki velja za eno najobsežnejših območij z lastnostmi divjine v Sloveniji.

Sicer pa to ni prvi pohod na območje, kjer naj bi postavili vetrne elektrarne. Aprila sta pohod na Volovjo reber pripravila Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije in Mountain Wilderness Slovenije, kjer menijo, da sodi Volovja reber med najdragocenejša območja ohranjene narave pri nas.