Hervardi Informacijski Center

07.02.2008

Gregor Cerar

Slovensko predsedovanje EU postaja v ozadju prava zgodovinska groteska v slogu balkanskih mitov, ko so Srbi trdili, da so nebeški narod, ali pa so Hrvati iskali svoje poreklo celo v Iranu.

Toda ta mitološki žar prežema tudi sedanje slovenske oblastnike. Ti so osupnili slovenske zgodovinarje z razstavo o slovenskem parlamentarizmu v državnem zboru, ki so jo postavili častilci zgodovinsko nikoli priznanih Venetov. Trenutno oblast zelo muči, da Slovenci nismo kakšen zgodovinski narod, zato so se pač naslonili na odkritja ljubiteljskih raziskovalcev, ki so na primer v 80. letih minulega stoletja izumili žival, imenovano karantanski črni panter.
 
Panterja so za svojega vzela različna društva za promocijo slovenskega domoljubja, kot so Hervardi in Domoljubna mladina ter društvo Črni panter, ki na svoji spletni strani tu-je.si prodaja celo ženske tangice s simbolom črnega panterja. Najhvaležnejši za vnovično odkritje pa so pri proizvajalcu prestižnih mobilnih telefonov znamke Mobiado, ki so si srednjeveško upodobitev panterja omislili za svoj zaščitni znak. Bolj skrb vzbujajoče, med drugim tudi s stališča skrbi za duševno zdravje slovenskih voditeljev, pa je, da je tudi slovenska vlada začela častiti domnevni karantanski grb kot pristni slovenski simbol.
 
Na prvem večjem dogodku v sklopu predsedovanja Evropski uniji, obisku konference predsednikov parlamenta EU, ki se je odvijala 19. decembra lani, so namreč vsem navzočim na zavihke suknjičev namestili značke s črnim panterjem. Slovenski protokol in vladni urad za informiranje smo povprašali, zakaj so se odločili za tovrstno ornamentiko, saj še zdaleč ne gre za uradne slovenske simbole, niti simbole slovenskega predsedovanja.
 
Dobili smo presenetljiv, morda celo pretresljiv odgovor: “Udeleženci so nosili značke s karantanskim panterjem, ker ima ta nedvomno pomemben položaj v slovenski zgodovini. Črni panter je bil sprva grb vojvodine Koroške in obmejne Karantanske krajine, iz česar je pozneje nastala vojvodina Štajerska, obe vojvodini pa sta izhajali iz prvotne Karantanije. Karantanski panter v zgodovini velja tudi za zaščitnika samostojnosti Slovencev. Ne nazadnje pa ima črni panter zaradi zgodovinskega pomena v karantanskem grbu posebno mesto med grbi evropskih dežel.” Od kje jim te ideje, niso pojasnili.
 
Zgodovinar Peter Štih, med drugim soavtor knjige Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, ki jo je napisal skupaj s sedanjim kulturnim ministrom Vaskom Simonitijem, je že večkrat pojasnil, da gre za popolno mitologijo, saj grbi v evropskih deželah niso obstajali do 11. stoletja, ko slovanske Karantanije ni bilo več.
 
Tako imenovanega karantanskega panterja so prvič prikazali v 12. stoletju na pečatu štajerske mejnogrofovske in nato vojvodske rodbine Otokarjev. Tako je postal znak vojvodine in dežele Štajerske, kar je še danes, le da je na grbu avstrijske Štajerske upodobljen v malenkostno drugačni beli različici. Uveljavitev grbov pa je bila povezana s težko oklepljeno viteško vojsko, ko so grbi služili kot razpoznavni znaki.

Murska Sobota, 21.12.2007

Murskosoboški policisti so aretirali dva Romuna, stara 34 in 21 let, ki sta osumljena ponarejanja znamenj za zaznamovanje blaga, mer in uteži

Murskosoboški policisti so aretirali dva Romuna, stara 34 in 21 let, ki sta osumljena ponarejanja znamenj za zaznamovanje blaga, mer in uteži. Goljufiva Romuna sta se pred enega od soboških gostinskih lokalov namreč pripeljala z že dodobra zdelanim osebnim avtomobilom in nič hudega slutečim gostom srebanje dopoldanske kave zmotila z mamljivo ponudbo tehničnega blaga. “Daj čoveće, vidi ovo, pravi Hilti! Dam ti ga za samo 150 evra!” Ker kavopivci niso pokazali večjega zanimanja za ponujeno blago, je cena takoj začela padati in je padala vse tja do 39 evrov. Kljub privlačni ponudbi je enemu izmed gostov prekipelo, zato je opozoril prodajalca, da bo poklical policijo, če takoj ne izgine s svojo kramo. Čeprav gost lokala takrat ni poklical policije, pa jo je čez nekaj dni mimoidoči, kateremu sta Romuna, medtem ko so ju trije sodelavci čakali v avtomobilu, ponujala v prodajo rdeče kovčke z napisom Hilti TE-35, v katerih so bila električna udarna kladiva z vso pripadajočo opremo. Policisti, ki so se odzvali na klic, so v romunskem avtomobilu našli še 30 kompletov tega orodja. Kaj hitro so ugotovili, da gre za slabe ponaredke nizkega cenovnega razreda, ki izvirajo z Daljnega vzhoda. Oba prodajalca in trojico v avtomobilu so policisti pridržali, sodišče pa je prodajalcema naložilo štiri mesece zapora s preizkusno dobo enega leta, ki jo bosta morala odslužiti kar v Romuniji, saj jima je sodišče izreklo še stransko kazen - izgon iz države za dobo enega leta. (bc)

Dobova, 19.12.2007

Na mejnem prehodu Dobova se je v soboto popoldne končala štirimesečna prostost pobeglega zapornik Siniše Josića

Na mejnem prehodu Dobova se je v soboto popoldne končala štirimesečna prostost pobeglega zapornik Siniše Josića. Pri mejni kontroli so policisti namreč ugotovili, da se na mednarodnem vlaku na progi med Beogradom in Münchnom pelje 24-letnik iz Kočevja, za katerim je razpisana mednarodna tiralica. Josić je namreč četrtega septembra letos spektakularno pobegnil iz mariborskih zaporov. V svoji jetniški celici je skopal luknjo, ki jo je uspešno skrival za televizorjem. Skozi luknjo se je splazil nad prostore delavnice in nato prek bodeče žice skočil na svobodo. Josić, ki ima že dolgo kriminalno zgodovino, trenutno o svobodi sanja v novomeških zaporih. (mf)

Ljubljana, 20.12.2007

Včeraj malo po polnoči je na Tugomerjevi ulici v ljubljanski Šiški počilo

Včeraj malo po polnoči je na Tugomerjevi ulici v ljubljanski Šiški počilo. Za zdaj še neznano eksplozivno telo je eksplodiralo pred Point barom, bivšim Aladinom. Lokal je bil v tem času zaprt, tako da razen gmotne škode ni bilo česa hujšega, policija pa okoliščine eksplozije še raziskuje. Včeraj smo se sami odpeljali pred lokal, kjer pa z nami niso želeli govoriti. Zanimivo je, da je bil Aladin, kot se je imenoval prej, prizorišče lanskega streljanja, v katerem je je takrat še neznani storilec streljal na 26-letnega Dušana Devića - Duleta, 30-letnega Jasmina Batića in 35-letnega Đevada Islamovića in jih hudo ranil. Slovenski kriminalisti so takrat prijeli 25-letnega Žarka Tešanovića, zoper katerega pa je preiskovalni sodnik ljubljanskega okrožnega sodišča v Ljubljani zaradi dvomov o utemeljenosti suma nato odpravil pripor. (jp)

Slovenija, 13.12.2007

Državni projekt posebne pomoči Romom, ki živijo v najbolj kritičnih razmerah, je te dni v posameznih romskih naseljih povzročil precejšnje razburjanje

Državni projekt posebne pomoči Romom, ki živijo v najbolj kritičnih razmerah, je te dni v posameznih romskih naseljih povzročil precejšnje razburjanje. Denarja je namreč malo, do njega pa se počutijo upravičeni vsi po vrsti. Z Lokve pri Črnomlju so se oglasili Romi, ki so prepričani, da so brez pomoči ostali nekateri, ki si jo zaslužijo najbolj. Podpredsednik Zveze Romov Slovenije Bojan Tudija, pristojen za razdeljevanje pomoči na terenu, je, kot trdijo, spregledal primer invalidne sosede, ki brez pomoči ne more niti na stranišče. Predsednik romske zveze Jožek Horvat - Muc pojasnjuje, da so od urada za narodnosti prejeli sredstva v višini pet milijonov nekdanjih tolarjev (približno 20.000 evrov). Na pobudo Tudije so začeli akcijo pomoči nujno potrebnim Romom na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini, kjer so razmere najslabše. Zaradi omejenih sredstev so sklenili predvsem z nakupom peči na drva pomagati starejšim od 60 let in invalidnim. Tudija je potrebo po pomoči ugotavljal na terenu. “Konkretno ne vem, kdo je bil izbran, vendar Tudiji popolnoma zaupam,” pravi Muc. Kot opozarja, so prizadevanja romskih aktivistov včasih vse prej kot preprosta. “Ni dobro, če se Romom ne pomaga, potem pravijo, da ne dobijo nič. Ko začneš pomoč deliti, pa imaš naenkrat kup problemov,” pravi. Klice in spore Romov, ki so prepričani, da si zaslužijo sredstva, pograbijo mediji, poizkus pomagati pa izzveni popolnoma negativno. Država postane pri podpori previdna in Romi se spet znajdejo na začetku. Direktor urada za narodnosti Stane Baluh pravi, da je zveza denar dobila na podlagi pogodbe, porabo pa nadzirajo v skladu s poročili. Tudi Baluh se strinja, da so klanovska organizacija in spori med romskimi skupnostmi velika ovira v komunikaciji. “Venomer jim pravim, delujte skupaj in ne razdeljeno,” dodaja. V prihajajočem letu bo sogovornik urada sicer postal 21-članski romski svet, ki bo po besedah Baluha slovenske Rome predstavljal uravnoteženo, presegel pa naj bi tudi delitev na avtohtone in neavtohtone med Romi. (ml)

Črnomelj, 14.11.2007

Marko Lovec

Birokracija zavira črnomaljske poskuse ureditve kanalizacije v romskih naseljih - Država rešuje romsko brezposelnost z izdatno denarno pomočjo

Občina Črnomelj na nedavnem razpisu vladne službe za regionalni razvoj ni dobila sredstev za celovito ureditev osnovne komunalne dejavnosti v romskih naseljih Lokve in Kanižarica. Domačini pravijo, da z deževjem v naseljih naplavi celo iztrebke, država pa se je odločila problem reševati z nelogičnimi birokratskimi postopki. Vodja oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora v črnomaljski občini Vinko Kunič pravi, da so poskušali komunalni problem naselij rešiti v enem sklopu, vladna služba pa s tem ni bila zadovoljna. Zahtevali so namreč projektni načrt za vsak posamezni del predloga. Zavrnili so ureditev ceste v Lokve (največje romsko naselje) in vodne oskrbe v Drenovcu, Čudnem selu in Kanižarici. Kunič je še povedal, da to najbolj škodi Lokvam, kjer Romi živijo že tako na gosto, da so pogosti spori. Z državnimi sredstvi so tam za Rome kupili zemljišče, zdaj pa želijo urediti še kanalizacijo. “Metodologija za pridobivanje sredstev je več kot čudna,” pravi Kunič in pojasnjuje, da je gora papirja za vsako zasaditev lopate namesto celostnega projekta le izguba časa in denarja.

Problematika v romskih naseljih pa ima tudi drugo plat zgodbe. Referent za komunalo na občini Črnomelj Srečko Janjoš je povedal, da ni preprosto najti niti pet Romov, ki bi bili pripravljeni delati prek javnih del. “Rom, ki se zaposli, bo zaslužil le za odtenek več, kot dobi od socialne podpore,” pravi Janjoš. “Poleg tega pa ne želijo delati v lastnih romskih naseljih, kjer so komunalna dela pravzaprav najnujnejša.” Robert Klobučar, ki vodi javna dela v črnomaljskem komunalnem podjetju, pa pravi, da je bilo v minulem letu problemov z iskanjem Romov, ki bi bili pripravljeni delati, vseeno manj kot v preteklosti: “Z njimi smo zadovoljni, res pa je, da bi imeli težavo, če bi jih za delo hoteli najti več kot pet.” Klobučar opozarja še na en problem. Izmed desetih prijavljenih je zdravniško spričevalo za delo namreč dobilo le pet Romov. Njihova problematika se tako spreminja v začaran krog. Nezaposlenost med Romi je visoka, ministrstvo za delo pa zanje v območni enoti Črnomelj stalno zagotavlja le deset delovnih mest. Neurejene bivanjske razmere vplivajo na njihovo zdravje. Plačilo del, za katera so usposobljeni, pa znaša toliko kot socialna podpora. “Družina z dvema zaposlenima zasluži toliko, kot dobi romska družina brez zaposlenih. Ni čudno, da potem ljudje volijo Zmaga Jelinčiča,” nam je dejal domačin iz Črnomlja in dodal, da je čudež, da ob vsem tem niso spori še hujši.

Raje na podpori

Direktorica črnomaljskega zavoda za izobraževanje in kulturo Nada Žagar pravi, da je ključni problem izjemno nizka izobrazba Romov. “Raziskava med 800 Romi jugovzhodne Slovenije iz leta 2006 je pokazala, da je 90 odstotkov brezposelnih, 80 odstotkov pa brez osnovne šole,” pojasnjuje Žagarjeva. Kar 60 odstotkov Romov med 15. in 45. letom starosti ne želi zaposlitve ali drugih sprememb. “Poleg pravic bi jim morali naložiti tudi dolžnosti,” meni Žagarjeva. V zadnjih petnajstih letih je namreč 30 odstotkov aktivnih Romov zaradi visoke denarne podpore prenehalo delati. Problem pa je po besedah Žagarjeve tudi v koordinaciji med ministrstvi in izvajalci na nacionalni ravni.

Kopenhagen, 13.11.2007

Na Danskem danes potekajo predčasne parlamentarne volitve - Poznavalci ne napovedujejo bistvenih sprememb v sestavi vladajoče koalicije

Na Danskem danes potekajo predčasne parlamentarne volitve. Poznavalci ne napovedujejo bistvenih sprememb v sestavi vladajoče koalicije. Tako naj bi liberalci premierja Andersa Fogha Rasmussena skupaj s Konservativno ljudsko stranko uspeli ohraniti oblast. Prvič v zgodovini Danske pa na volitvah nastopa stranka z muslimanskimi voditeljem. Vodja Nove alianse Naser Khader je sin Palestinca in Sirke, stranka pa računa vsaj na šest odstotkov glasov in posledični vstop v parlament, za kar sta potrebna dva odstotka. Karizmatični 44-letni politik se odlično znajde na predvolilnih shodih in pred televizijskimi kamerami. Khader se je na danski politični sceni vidno izpostavil pred dvema letoma, ko je v konfliktu, ki je nastal zaradi satiričnih karikatur preroka Mohameda, okrcal danske imame, da namerno podžigajo nepoučene islamske množice po svetu. Maja letos je ustanovil novo stranko za zmerne muslimane in s predlogi o integraciji tujcev povzročil kar nekaj skrbi pasivnim velikim strankam. Khader namreč predlaga, da se prosilcem za azil dodelijo javna dela, namesto da brezdelno čepijo po azilih na račun države. (gg)

10.11.2007

Rudi Rus

Užaljeni romunski nacionalisti povzročili propad poslanske skupine skrajne desnice v Evropskem parlamentu

V četrtek je razpadla skrajno desničarska skupina Evropskega parlamenta, imenovana Identiteta, tradicija, suverenost. Usoden za to združbo šovinistov iz različnih držav Evropske unije je bil lov na romunske kriminalce v Italiji. Stranka Velike Romunije je namreč razglasila, da izstopa iz poslanske skupine zaradi psovk proti Romunom, ki jih je izrekla italijanska neofašistka Alessandra Mussolini. Vnukinja italijanskega diktatorja je namreč v nekem romunskem časniku izjavila: “Romuni so vdrli v mirno vsakdanje življenje Italijanov. Ne gre za manjše prekrške, temveč za zločine, zaradi katerih človeku zledeni kri v žilah.” Corneliu Vadim Tudor, vodja stranke Velika Romunija, ki je sicer znan nestrpnež, rasist in sovražnik tujcev, pa je zdaj Mussolinijevi vnukinji očital, da je “nestrpna, rasistična in sovražna do tujcev”.

Višek bizarnosti. Očitno je nekaj drugega, če si sam žrtev nestrpnosti. In očitno velja za Tudorja pravilo: kar lahko delam drugim, drugi ne smejo delati meni. Tudorjevo stranko Velika Romunija doslej ni motilo, da je v Evropskem parlamentu sedela skupaj z Le Penovo Nacionalno fronto in flamsko fašistično stranko Flamski interes, ki sta obe zelo sovražni do tujcev in rasistični.

Vsaka poslanska skupina v 784-glavem Evropskem parlamentu mora imeti najmanj 20 članov iz petih različnih držav. Z odhodom petih Romunov pa ima poslanska skupina Identiteta, tradicija, suverenost le še 18 članov. Skrajna desnica bo tako v prihodnje brez finančnih ugodnosti in drugih ugodnosti, ki jih imajo poslanske skupine v Evropskem parlamentu.