Hervardi Informacijski Center

Zunanji minister Dimitrij Rupel je včeraj ocenil, da je dogajanje na levem bregu Dragonje “vsaj v nekaterih primerih ne samo politično sporno, temveč tudi pravno zgrešeno in dejansko ne pomeni nič”.

To je Slovenija Hrvaški povedala že v noti minuli teden in “pričakujem, da bo Hrvaška to upoštevala”, je dejal minister v odzivu na novico, da je komisija v Bujah začela pregledovati ponudbe, ki so prispele na razpis za nakup in najem spornih kmetijskih zemljišč ob Dragonji. Vodja slovenske diplomacije ni želel komentirati postopkov hrvaških oblasti. “Ko gre za postopke hrvaških oblasti, morate vprašati hrvaške oblasti,” je dejal in dodal, da “v zvezi s tem nima nikakršnih informacij”.

“Ko gre za vprašanje meje in slovenskega ozemlja, je Slovenija že vse povedala v noti, ki smo jo poslali prejšnji teden,” je poudaril Rupel. “Povedala je, da so vsi posli, ki bi se sklepali glede ozemelj in zemljišč, ki so del Slovenije, nični,” je pojasnil. “O tem so tekli pogovori na različnih ravneh in to hrvaška stran ve, kaj pa ukrepa v zvezi s tem, tega ne morem natančno vedeti niti komentirati,” je še dejal minister. “Pričakujem, da bo Hrvaška upoštevala to, kar smo povedali, morda tega ni vedela,” je sklenil Rupel.

Razpravljalci na posvetu državnega sveta (DS) o problematiki slovensko-hrvaške meje so pozvali vlado k večji odločnosti pri politiki do sosednje države. Zavzeli so se tudi za sprejem resolucije o meji, v primeru neuspeha pa napovedujejo referendum o vstopu Hrvaške v EU.

V državnem svetu je bilo včeraj veliko znanih obrazov iz zgodbe o južni meji. Med primorskimi obrazi so nastopili Joško Joras, Danijel Starman, Marjan Podobnik in Miran Bavčar.

Predstavniki pred kratkim ustanovljenega Zavoda za varovanje narodne dediščine 25. junij so še enkrat predstavili razvpiti zemljevid z različicami meje s Hrvaško. Kako lahko doktorji znanosti o drugih doktorjih znanosti govorijo, da so amaterji, se je vprašala Ana Kalc Hafner, kar jim je očital zgodovinar Janko Prunk. Poudarila je tudi, ja je Slovenijo že zamudila zgodovinsko priložnost, da bi južno mejo uredila bolj pravično.

Podpisi za referendum

Direktor zavoda Podobnik opozarja, da bo v primeru, če Slovenija ne bo dosegla celovitosti Piranskega zaliva in neomejenega dostopa do mendarodnih voda, prišlo do referenduma o vključitvi Hrvaške v EU. Zavod zato že zbira podpise tudi na svojih novih spletnih straneh. Podobnik predlaga tudi soočenje strokovnih argumentov tovrstnih civilnih pobud z mešano slovensko-hrvaško zgodovinsko komisije in s strokovnjaki zunanjega minsitrstva. Na Mladiko je naslovil očitek, da “namesto zahvale od pristojnih dobijo ciničen namig, naj se to pusti uradnim predstavnikom”. Sporazum o meji Drnovšek-Račan, ki je tudi objavljen na izdanem zemljevidu, je Podobnik označil za neustavnega.

Razpravljavci so drug za drugim pozivali k enotnosti slovenske politike, na vlado in parlament pa naslovili zahtevo po sprejemu resolucije o meji. Ta govori, da ima Slovenija teritorialni dostop do mednarodnih voda v točki T5 in da obsega vsa sporna ozemlja z dne 25. junija 1991. Resolucija omenja “pravično mejo” in hrvaški zgodovinski dolg, ko je na račun 140.000 Slovencev, ki so ostali v Italiji, “Hrvaška prvič v zgodovini dobila Istro”. Resolucijo je pripravil nekdanji vrhovni sodnik Mitja Deisinger, lani jo je SLS vložila v obravnovo v DZ, ta pa je še ni obravnaval.

Osem spornih točk

Avtorji zemljevida so prikazali osem območij na slovensko-hrvaški meji od Piranskega zaliva do Mure, kjer je največ odprtih vprašanj. Kot je dejal profesor kartografije Branko Janez Rojc, gre za prvi zemljevid, ki prikazuje celotno problematiko južne meje.

Razpravljavci so sicer večinoma izražali nezadovoljstvo zaradi še vedno nerešenega vprašanja meje in izpostavljali dolžnost slovenske politike, predvsem pa vlade, da ščiti svoje državljane in ozemlje ter uresničuje dogovorjeno, pozivali pa so tudi k poenotenju slovenske politike glede tega vprašanja.

Odvetnik in član NSi Danijel Starman je opozoril na pomen resolucije, ki je “dolžnost sedanje politike, še posebej premiera, da na vsak način vzpostavi fizično stanje na dan 25. junija 1991”. Menil je, da bi se država morala z gentlemanom dogovarjati gentlemansko, z gusarjem pa gusarsko.

Državni svetnik Miran Bavčar je menil, da je nerešeno vprašanje meje “vsak dan večja sramota za državo in večja ovira za ljudi, ki živijo ob njej”. TINO MAMIĆ

Ilirskobistriški policisti so včeraj ponoči v bližini Jelšan, pri Velikem Brdu, prijeli skupino osmih albanskih državljanov. Med njimi je bila polovica mladoletnih.

Patrulja policistov je ponoči v gozdu nedaleč od ceste opazila skupino tujcev, ki so se pomikali proti prometnici. O prebežnikih so takoj obvestili več patrulj, ki so prihitele na kraj. Ko so tujci opazili policiste, so se namreč razbežali, a se jim ni uspelo izmuzniti. Policisti so vse prijeli. Mejo med Slovenijo in Hrvaško so prestopili peš, domnevajo pa, da niso bili sami, temveč da jih je nekdo peljal po stranpoteh.

Ugotovili so, da so vsi tujci državljani Albanije, bili so različnih starosti, med njimi pa so bili štirje mladoletniki. Te so odpeljali k okrajnemu sodniku, ki pa proti njim ni uvedel postopka. Ostalim so policisti zaradi ilegalnega prehoda izročili plačilne naloge za 41,37 evra, ki so jih nato s polovičnim popustom plačali. Včeraj popoldne so jih verjetno že predali hrvaškim kolegom. SP

TRST - Več kot tisoč ljudi se je včeraj dopoldne, ob dnevu spomina na žrtve fojb in istrski eksodus, udeležilo slovesne predaje namenu spomeniškega kompleksa na fojbi pri Bazovici. Veliko je bilo pripadnikov starejših generacij, a videti je bilo tudi mlajše obraze. S svojimi prapori so izstopali predstavniki ezulskih in raznih borčevskih organizacij, polnoštvilno pa so se slovenosti udeležili zastopniki političnih, vojaških in verskih oblasti. Vlado so zastopali podtajnika Ettore Rosato in Miloš Budin ter novi prefekt Giovanni Balsamo, zbrali pa so se še predsednik deželnega odbora Riccardo Illy, predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, številni deželni in pokrajinski svetniki ter predstavniki krajevnih občin s tržaško na čelu, ki je dala spomeniški kompleks zgraditi.

Slovesnost se je pričela z vstopom praporjev. Po dvigu zastave in položitvi venca k novemu spomeniku je udeležence pozdravil tržaški župan Roberto Dipiazza. Zahvalil se je vsem, ki so kakor koli pripomogli k ureditvi spomeniškega kompleksa, ter izročil posebna priznanja načrtovalcema Enniu Cerviju in Liviu Schiozziju ter izvajalcu del Aldu Innocentiju.

V imenu vlade je pozdravil podtajnik Rosato. Izrazil je zadovoljstvo, da je novoustanovljeni dan spomina iztrgal iz pozabe pomembne strani polpretekle zgodovine, pa čeprav z zamudo, in podčrtal, da je predsedstvo vlade te dni sklenilo obnoviti omizje za reševanje še odprtih ezulskih vprašanj. Ko se je ob koncu svojega nastopa zahvalil tudi krajevni slovenski skupnosti, ki je dala na razpolago zemljišče za ureditev spomeniškega kompleksa na fojbi, češ da je to pomemben znak za utrditev miroljubnega sožitja, pa je doživel hudo izžvižganje. Svoj govor je s težavo zaključil sredi protestnih vzklikov in izzivalnega petja italijanske himne.

K mikrofonu je bil povabljen še poslanec NZ Roberto Menia kot prvi podpisnik zakonskega predloga za ustanovitev dneva spomina, pa tudi kot prvi podpisnik popravka k finančnemu zakonu za leto 2004, ki je zagotovil sredstva za ureditev spomeniškega kompleksa na bazovski fojbi. Dejal je, da so javni upravitelji dolžni skrbeti ne le za ureditev infrastruktur, ampak tudi za negovanje temeljnih vrednot. Med te po njegovem sodi tudi spomin na vse, ki so trpeli za italijanstvo teh krajev.

Na to misel se je v svojem slavnostnem govoru navezal župan Dipiazza. Dejal je, da so Italijani teh krajev ob koncu druge svetovne vojne doživeli etnično čiščenje. »Bil je to zločin, ki ga ni mogoče opravičevati, češ da je šlo za nekakšno povračilo za prejšnje gorje,« je dejal. Dipiazza je podčrtal, da je Italija zaradi vojne izgubila celo deželo, ter zanikal, da bi bilo mogoče ezule označiti kot optante. »Optira, kdor lahko izbira med dvema alternativama,« je dejal. »A ni mogoče reči, da so optirali ljudje, ki so morali izbirati med svobodo in zatiranjem, med življenjem in smrtjo,« je poudaril. Ko se je zavalil vsem, ki so omogočili ureditev spomeniškega kompleksa, je izpostavil prispevek Berlusconijeve vlade, izrecno pa je omenil tudi predsednika borštanske srenje ter bivšega dolinskega župana in njegovo naslednico. Svoj govor pa je zaključil z mislijo, da se je treba preteklega zla spominjati zato, da se ne bi ponavljalo, in pozval k spravi.

Ob koncu slovesnosti je predsednik odbora za žrtve fojb Paolo Sardos Albertini prebral utemeljitev, s katero je predsednik republike Luigi Einaudi leta 1948 podelil Trstu zlato medaljo za vojaške zasluge, nakar je spomenik blagoslovil škof Evgen Ravignani. V svoji priložnostni misli je poudaril, da se moramo preteklega zla spominjati, vendar ne zato, da bi se maščevali, ampak da bi osveščeno gradili mir. Njegove besede je dopolnil duhovnik, ki je prebral molitev škofa Santina za žrtve fojb.

Msgr. Ravignani je zvečer v stolnici sv. Justa daroval mašo za vse, ki so trpeli zaradi begunstva. V okviru dneva spomina pa je takoj po slovesnosti v Bazovici tržaški prefekt Balsamo podelil priznanja sorodnikom 67 žrtev fojb.

RIM - Fojbe so bile grozota proti človeštvu, o kateri je v Italiji vladala prava zarota tišine. Tako predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je ob dnevu spomina na fojbe in na eksodus Italijanov iz Istre odlikoval sorodnike žrtev fojb. Ob navzočnosti podpredsednika vlade Francesca Rutellija, predsednika poslanske zbornice Fausta Bertinottija in rimskega župana Walterja Veltronija ter drugih oblasti je Napolitano govoril o fojbah, a tudi o odnosih s Slovenijo in Hrvaško. V imenu žrtev fojb in ezulskih združenj je spregovoril nekdanji senator Paolo Barbi, ki je bil dolgo let predsednik ezulske zveze Venezia Giulia - Dalmazia.

Torej o fojbah in o odhodu Italijanov iz Istre zarota tišine, ki jo državni poglavar pripisuje povojnim ideološkim predsodkom, politični slepoti ter takratnim diplomatskim in mednarodnim računicam. Mrtvi v fojbah so bili po njegovem žrtve sovraštva, krvavega nasilja in slovanskega priključitvenega načrta, ki je prevladoval predvsem v mirovni pogodbi leta 1947 in zadobil grozečo plat etničnega čiščenja. »Spomin na te dogodke je tvegal, da roma v pozabo, uvedba dneva spomina pa je to na srečo preprečila«, je poudaril predsednik.

Jeseni leta 1943 se je osebno iskanje pravice prepletalo z nacionalističnimi izbruhi, družbenimi maščevanji in načrtom za izkoreninjenje italijanske prisotnosti v takratni Julijski krajini, je dodal Napolitano. Nečloveško nasilje fojb sodi med barbarstva prejšnjega stoletja, zato ne smemo nikoli izgubiti zavesti za vrednote miru, svobode, strpnosti in solidarnosti, na katerih mora temeljiti nova Evropa. »Slednja je nastala kot odklon agresivnih in zatiralnih nacionalizmov, od tistega, ki ga je rodila fašistična vojna, do tistega, ki ga je odražal val jugoslovanskega terorja v Julijski krajini. Nova Evropa seveda izključuje vse revanšizme«, je včeraj na Kvirinalu povedal še Napolitano.

»V Italiji smo glede fojb naredili konec neupravičenemu molku in smo danes angažirani, da priznamo Slovenijo kot prijateljskega sogovornika, Hrvaško pa kot kandidatko za polnopravno članico Evropske unije. Sprava znotraj italijanskega naroda in v odnosu s sosedi pomeni vsekakor tudi zahtevo po resnici. Dan spomina predstavlja zato obvezo za vzpostavitev resnice,« je na včerajšnji prireditvi rekel še predsednik republike.

Podpredsednik vlade Rutelli je soglašal z Napolitanovimi besedami in stališči ter dodal, da se tudi vlada trudi za prekinitev molka o tem bolečem poglavju italijanske zgodovine. Napovedal je tudi nekatere pobude za spoznavanje italijanske zgodovinske in kulturne dediščine, »ki še obstaja na dalmatinski obali in na ozemljih, ki so bila nekoč italijanska«.

Napolitanove besede pozdravlja predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini. Po njegovem je Italija končno ubrala pot skupnega spomina, v katerem je mesto tudi za Italijane, ki so bili primorani v izgnanstvo ali pa so postali žrtev etničnega sovraštva. Nekdanji zunanji minister upa, da bo tragedija fojb našla dostojno mesto tudi v vseh zgodovinskih šolskih učbenikih.

»Ko govorimo o fojbah, nikakor ne smemo pozabiti na nasilje italijanskih fašistov na račun Slovencev in Hrvatov,« pravi tržaški poslanec Stranke italijanskih komunistov Jacopo Venier. Fašisti so izročili Trst Hitlerju, ki je tam zgradil uničevalno taborišče Rižarna. Na zgodovino Italije je treba po Venierovem mnenju gledati celovito in izpostaviti vse hudo, ki ga je zagrešil rasistični in kolonialistični fašizem, za zločine katerega so plačale tudi nedolžne žrtve. Zgodovine ne gre izkoriščati, zato naj dan spomina pomeni priložnost za razmislek in ne za podpihovanje napetosti, poudarja še Venier, ki v vodstvu SIK odgovarja za mednarodne odnose.

Besedilo 4. člena zaščitnega zakona

4. člen(Ozemeljski obseg izvajanja zakona)1. Ukrepi za zaščito slovenske manjšine, predvideni s tem zakonom, se, pod pogoji in s postopki, ki jih določa ta zakon, izvajajo na ozemlju, kjer je manjšina zgodovinsko prisotna. V to območje so vključene občine ali njihovi zaselki, navedeni v posebnem seznamu, ki ga v roku 18 mesecev po ustanovitvi sestavi Odbor na zahtevo najmanj 15 odstotkov državljanov, vpisanih v volilne sezname oziroma tretjine občinskih svetovalcev zainteresiranih občin. Seznam z odlokom odobri predsednik republike.

2. Če Odbor v predvidenem roku ne bi mogel sestaviti seznama, o katerem govori 1. odstavek, bo seznam v naslednjih šestih mesecih sestavilo predsedstvo vlade na osnovi mnenja zainteresiranih uprav in upoštevajoč delo, ki ga je opravil Odbor. Pri tem veljajo določila 25. člena tega zakona.

??????????????????????????????????????????????

RIM - Seznam občin Furlanije-Julijske krajine, kjer se izvaja zaščitni zakon za slovensko manjšino, bo sestavila vlada in ne paritetni odbor, ki je sicer to že nekajkrat naredil. To je včerajšnja presenetljiva odločitev ministrskega sveta, ki je dejansko izničil delo paritetnega odbora. Sklep vlade, da sama oblikuje seznam občin, je izrazito politične in po svoje tudi simbolne narave, saj je Italija, kot vemo, na pragu parlamentarnih volitev, tako da se bo v vsakem primeru s tem vprašanjem, ne glede kdo bo zmagal na aprilskih volitvah, hočeš nočeš ukvarjala nova vlada.

Zaščitni zakon je bil druga točka na dnevnem redu sicer zelo kratke vladne seje, ki jo je v odsotnosti predsednika Silvia Berlusconija in podpredsednika Gianfranca Finija vodil notranji minister Giuseppe Pisanu. Minister za dežele Enrico
La Loggia je, kot izhaja iz uradnega sporočila predsedstva vlade, formalno predlagal, naj ministrski svet ne odobri seznama občin (v vladnem stališču piše furlanskih občin…) paritetnega odbora. In to iz dveh razlogov. Prvič, tako
La Loggia, ker paritetni odbor ni upošteval mnenja tržaških občinskih svetnikov glede izvajanja zakona v središču Trstu in drugič, ker odbor ni preveril tradicionalne navzočnosti Slovencev v Čedadu, Miljah in v Gorici. Pri tem po ministrovem prepričanju ni upošteval stališča Državnega sveta, ki je izrecno pozval paritetni odbor, naj preveri navzočnost Slovencev v teh treh občinah, dobro vedoč, da odbor tega ne more narediti in da za to tudi sploh ni pristojen.

Zaradi tega je minister
La Loggia sklicujoč se na 2. odstavek četrtega člena zaščitnega zakona predlagal t.i. nadomestni postopek, ki poverja nalogo vladi, da v roku šestih mesecev sestavi seznam občin. Minister za dežele je govoril nekaj minut. Njegovo izvajanje so predsedujoči notranji minister Pisanu in ministri sprejeli brez pomislekov in ugovarjanj.

Pod večer je glasnik ministra
La Loggie v izjavi za tiskovno agencijo ANSA skušal nekoliko omiliti stališče ministrskega sveta rekoč, da vlada za sedaj ne bo izvajala svoje nadomestne vloge, ampak bo vso dokumentacijo znova poslala v presojo paritetnemu odboru, kar sicer je že naredila septembra leta 2004. Torej najprej ostro uradno stališče ministra
La Loggie in ministrskega sveta, nekaj ur pozneje pa glasnikova izjava, ki to stališče skuša nerodno omiliti. Skratka prava zmeda.

Paritetni odbor, ki mu predseduje odvetnik Rado Race, je seznam 32 občin oblikoval konec septembra leta 2003. Eno leto kasneje je Berlusconijeva vlada izrazila pomisleke glede seznama in od paritetnega odbora zahtevala, naj preveri prisotnost Slovencev v Miljah, Čedadu in Gorici. Vladi so se zdela nejasna tudi stališča odbora glede izvajanje zaščite v središču Trsta. Da ni šlo za politično, temveč za pravno mnenje je vlada svojim pomislekom priložila stališče Državnega sveta, ki je najvišji administrativni organ v državi.

Paritetni odbor je na te pomisleke odgovoril decembra 2004, ko je znova potrdil seznam 32 občin. Sledila je cela vrsta nesklepčnih sej zaradi bojkota dela italijanskih članov odbora, ki pripadajo desnici. Zaradi teh hudih težav (medtem je iz odbora odstopil član Marcello Perna, ki je sicer redno bojkotiral seje) je odbor šele sredi lanskega julija odobril zapisnik zadnje seje, novembra istega leta pa je še tretjič potrdil seznam. Tokrat s priloženim pojasnilom, ki ga Rim sploh ni upošteval, o izvajanju zaščitnega zakona v mestnih središčih Trsta in Gorice ter v Čedadu.

Takšna je torej kronika petka, 17. marca, ki odpira celo vrsto vprašanj, začenši s tem, zakaj je ministrski svet tri tedne pred volitvami sploh uvrstil na svoj dnevni red to vprašanje, ki ga vlada ni uspela primerno rešiti v treh letih. Očitno iz zgolj predvolilnih vzgibov, kot potrjuje veliko zadovoljstvo, ki ga v zvezi z včerajšnjimi rimskimi dogajanji izraža tržaški poslanec in član državnega vodstva Nacionalnega zavezništva Roberto Menia.

S.T.

Odmevi predstavnikov slovenske manjšine

Rado Race, predsednik paritetnega odboraVladni sklep je absolutno negativen. Zelo me je razočaral. Od vlade sem namreč pričakoval, da bo seznam občin odobrila, če ga je že dala na dnevni red, ali pa da se z zadevo sploh ne bo ukvarjala. Ne smemo namreč pozabiti, da je paritetni odbor trikrat odobril seznam občin, in sicer prvič septembra 2003, drugič decembra 2004 in tretjič novembra 2005. V drugem krogu je odbor odgovoril na zahtevo po preverjanju dejanske prisotnosti slovenske manjšine v nekaterih občinah, in sicer v tržaški, goriški, miljski in čedajski. Kot zakon predvideva, je pri tem dejansko registriral, kako so se opredelili sami eksponenti teritorija, se pravi občinski svetniki. Paritetni odbor namreč nima ne pravne ne tehnične ne politične možnosti, da bi sam neposredno preverjal stanje na teritoriju. Poleg tega je odbor na svoji zadnji seji novembra lani sprejel seznam občin zelo analitično, s tem da je teritorialno definiral delokrog uradov za slovensko manjšino v Trstu, Gorici in Čedadu. S tem je paritetni odbor povsem izčrpal svojo nalogo, kar zadeva določitev teritorija izvajanja zakona 38/2001. Več kot to ni mogel storiti. Zato kot predsednik odbora izražam razočaranje. Očitno je vlada podlegla silam, ki so doma zlasti v Trstu in ki najmanj trideset let zaostajajo za zgodovinskim razvojem. Ni čudno, če je Trst tudi sicer v težavah.Rudi Pavišč (SKGZ)Berlusconijeva vlada je s to odločitvijo nesporno dokazala, da nasprotuje aplikaciji zaščitnega zakona, čeravno je v utemeljitvi cinično zapisala, da to dela, »zato da bi Slovencem v FJK zagotovila zaščito«. Na podlagi petletnega negativnega odnosa, ki ga je pokazala do zakona in posledično tudi do naše skupnosti in samih odnosov do bližnje Slovenije, res nismo pričakovali kakšnih posebnih pozitivnih zaključkov, tako negativnega pa tudi ne. Vlada predsednika Berlusconija je v bistvu delegitimirala sam paritetni odbor in nam sporočila, da bo uveljavila po lastnem kriteriju aplikacijo zakona v mestnih središčih Gorice in Trsta ter v Čedadu, in to mimo mnenja Državnega sveta, ki je jasno povedal, da to pristojnost ima izključno paritetni odbor. Sedaj bo vlada sama sestavila tabelo in sama dotočila teritorij, na katerem se bo zaščita lahko uresničevala. Če vemo, da so pri tej zgodbi doslej prevladale izbire, ki so prihajale iz desne in protislovenske tržaške politike, potem je jasno, kakšna tabela se nam obeta. Pozitivna nota pri tej zgodbi je, da se vladni mandat izteka in da se nam obeta drugačna vizija Rima do problematike manjšine in samih dobrososedskih odnosov.

Marij Maver (SSO)&raŽivel je mož, imel je psa…« Na to znano jedko pesmico me je spomnil prijatelj, ko smo izvedeli za novico o sklepu vlade v Rimu. Očitno so to zadnji in morda nepopravljivi udarci z repom sedanje Berlusconijeve vlade, ki s svojevoljno zavrnitvijo seznama, ki ga je pripravil paritetni odbor, sproži samostojni postopek, kot ga predvideva zakon. S tem pa se je vlada v bistvu izneverila duhu in črki zakona za zaščito Slovencev v Italiji. Zdaj lahko pričakujemo samo to, kar so nam ves čas restriktivno ponujali. S tem pa slovenska narodna skupnost ne more biti nikakor zadovoljna. Čaka nas torej še dolga in strma pot do kulturnega sožitja in medsebojnega spoštovanja v teh krajih. Na žalost je bilo uničeno petletno delo odbora, v katerem je tudi SSO sodeloval z najboljšo voljo. Kako dolgo bomo zdaj popravljali posledice tega dejanja?Miloš Budin (LD)K sreči je to eden zadnjih sklepov desnosredinske vlade, ki je sicer kar provokativen. To vprašanje bo sedaj obravnavala nova vlada, ki bo po petih letih spet levosredinska in dovzetna za izvajanje zaščitnega zakona za našo manjšino.

Igor Canciani (SKP)Berlusconijeva vlada je s to zadnjo potezo dokazala še enkrat, da ne namerava izvajati zaščitnega zakona, kar bo očitno dolžnost prihodnje vlade, upajmo levosredinske. Iz trte izvita se zdi tudi trditev, da je glede Trsta predlog paritetnega odbora v nasprotju z predlogom tržaških občinskih svetnikov. Na vsak način gre za potrditev dejstva, da je ta vlada delovala v popolnem nasprotju s kakršnim koli še tako minimalnim načelom udejanjenja državljanskih in osebnih pravic.Deželno tajništvo SSkSlovenska skupnost izraža globoko razočaranje nad sklepom vlade. Kot znano, je paritetni odbor na zadnji seji ponovno sestavil seznam občin in pri tem samodejno razmejil področja, na katerih naj bi veljali določeni zakonski predpisi. Odbor je glede Trsta ločil mestno jedro od okoliških predelov, v katerih naj bi bila zaščita intenzivnejša. Znano je tudi, da se s tem predlogom niso strinjali člani odbora Jevnikar, Pavlin in Berdon, ki so se na tej točki ob glasovanju vzdržali. Slovenska skupnost in Svet slovenskih organizaciji sta namreč predlagala, naj se vlada vsaj obveže za izvajanje nekaterih členov zakona (govor je bil o Glasbeni matici, dvojezičnih izkaznicah in Sindikatu slovenske šole), šele nato pa naj bi se odprla pogajanja za natančnejšo perimetracijo ozemlja. Sedanja zavrnitev tega odborovega sklepa s strani vlade je pravcata hladna prha, s katero se klavrno zaključuje petletno zafrkavanje slovenske manjšine. Tako je dokončno pokopan up tistih manjšinskih zastopnikov, ki so si delali iluzije, da bo sedanja vlada odobrila seznam, če bo manjšina sama vnaprej ponudila restriktivno tolmačenje zaščitnega zakona. Šlo je za utopijo, ki je danes dokončno propadla. Vladni sklep - s katerim se bodo lahko tržaški desničarji bahali v volilni kampaniji - pa je dokončno razgalil slabo vero celotne desnosredinske koalicije, njeno zavajanje manjšine in same Republike Slovenije skozi celotno mandatno dobo 2001-2006. SSk pričakuje sedaj odločen nastop Republike Slovenije in vseh manjšinskih dejavnikov. Obenem predlaga čimprejšnje sklicanje paritetnega odbora.

Stojan Spetič (SIK)Berlusconijeva vlada, na katero imajo tržaški fašisti in njihovi prijatelji še vedno velik vpliv, je torej zadala (upajmo) zadnjo klofuto slovenski manjšini. Pri tem je še enkrat dokazala, da ji je spoštovanje zakonitosti zadnja briga. Nanjo se je požvižgala ob samem nastanku, pred petimi leti, ko je izdala sporni Scajolov odlok o osebnih izkaznicah, tokrat pa si upa trditi, da bo seznam dejansko pripravila sama, čeprav ji te pravice nihče ne daje. Nasprotno, celo Državni svet poudarja, da odgovornost za določitev narodnostno mešanega ozemlja pripada paritetnemu odboru. Če bo novi, očitno okrnjen seznam poslala na Kvirinal, ga Ciampi ne sme podpisati, sicer bi se izneveril svojim ustavnim nalogam. Medtem pa moramo to vlado zamenjati, če hočemo živeti v pravni državi.Menia: Moja stranka zadovoljna

Nacionalno zavezništvo je zadovoljno z včerajšnjimi sklepi rimske vlade glede zaščitnega zakona. Poslanec Roberto Menia, eden najtesnejših sodelavcev Gianfranca Finija, je zadovoljen s sklepi, ki jih ocenjuje tudi kot dolžnostno dejanje Berlusconijeve vlade, »ki res ni imela druge izbire, kot da zavrne seznam paritetnega odbora«.

Slednji, tako Menia, je v seznam narodno mešanih občin Furlanije-Julijske krajine, vključil tudi občine, v katerih živi en pripadnik slovenske manjšine…

Antonaz: To je poslednje »darilo« te vlade Slovencem

To je poslednje “darilo” desnosredinske vlade slovenski manjšini in celotni deželni skupnosti Furlanije-Julijske krajine. Tako včerajšnji vladni sklep ocenjuje deželni odbornik za kulturo, šport in manjšinske jezike Roberto Antonaz, po katerem se je vlada Silvia Berlusconija pravzaprav do zadnjega prizadevala, da bo zaščitni zakon za Slovence ostal mrtva črka. Za to po odbornikovem mnenju »nosi velike zasluge tudi deželna desnica, ki je očitno še zelo vezana na nacionalizem in na preživelo politiko napetih odnosov med Italijani in Slovenci v naših krajih«.

Odbornik Antonaz je prepričan, da bo levosredinska koalicija, ki bo zmagala na bližnjih parlamentarnih volitvah, ubrala pot izvajanja zaščitnega zakona, ki ga odobrava velika večina prebivalcev Furlanije-Julijske krajine. Gre za vlado in desno sredino, ki ta očitno zazrti v preteklost.

Podobno razmišlja tudi Ettore Rosato, poslanec in predvsem levosredinski kandidat za župana Trsta. »To je poslednji udarec sedanje vlade. Sicer pa moram v prvi vrsti ugotoviti, da imamo opraviti z ministri, ki se bolj slabo razumejo na geografijo, saj vladni sklep govori o seznamu ”furlanskih občin”, medtem ko se očitno nanaša tudi na goriško in tržaško pokrajino«.

A kar je hujše, je dejstvo, da ta vlada spet ni sprejela v vednost sklepa paritetnega odbora, se pravi edinega organa, ki je določen za razmejitev območja zaščite slovenske manjšine v Italiji. »Gre za sklep, ki ga je podprla celo razsodba Državnega sveta. Kljub temu doslej ni bil v ničemer uresničen zakon številka 38, ki je bil odobren pred petimi leti. To je protizakonito. Ne ostane drugega kot potrpežljivo počakati do 10. aprila za to, da bi se zakonito nadaljeval postopek za zaščito slovenske manjšine v Italiji«, meni Rosato.

Kandidat za župana Trsta se, podobno kot vse levosredinske stranke, dosledno zavzema za izvajanje zakona za našo manjšino. To od vsega začetka dela tudi deželni odbor predsednika Riccarda Illyja, ki je večkrat posegel v Rimu za izvajanje državnega zakona številka 38. Očitno žal zaman.