Hervardi Informacijski Center

Antisemitizem, rasizem, ksenofobijo, homofobija in idoliziranje Adolfa Hitlerja

Svet, pred 3 urami
Ljubljana - MMC RTV SLO

Dobrih šest desetletij po holokavstu je nacistična ideologija v Evropi in drugih delih sveta še vedno razširjena.

Številna neonacistična gibanja po 2. svetovni vojni, ki poskušajo oživiti ideologijo nacionalnega socializma ali kako drugo obliko z vidiki nacistične ideologije, kot so rasizem ali etnični nacionalizem, so razširjena po vsem svetu, celo v Izraelu, ki naj bi bil pribežališče za ljudi, ki so preživeli holokavst, in njihove potomce.

Nekatere evropske države so z zakonom prepovedale izražanje nacističnih, rasističnih ali protijudovskih stališč, a to ni ustavilo vzpona gibanj, ki, čeprav se specifični pogledi in politike neonacističnih posameznikov in organizacij razlikujejo, najpogosteje vključujejo antisemitizem, rasizem, ksenofobijo (predvsem do nebelcev), nacionalizem, nadvlado bele rase, militarizem, homofobijo in idoliziranje Adolfa Hitlerja.

Zanikanje holokavsta
Veliko neonacistov zanika holokavst oziroma zmanjšujejo njegov pomen. Trdijo, da je mednarodni množični pomor več kot šestih milijonov Judov ali laž ali pa da je ta številka skrajno pretirana. Nekateri neonacistom očitajo, da zanikajo holokavst, da bi bil nacizem bolj všečen in da ga ne bi povezovali z genocidom. Vendar pa niso vsi, ki zanikajo holokavst, neonacisti, med njimi so celo nekateri Judje.

Oživljeni antisemitizem se spreminja v nekakšen hobi mladih ljudi, saj spomin na holokavst počasi bledi, je bil sklep Svetovnega judovskega kongresa (SJK) novembra letos. SJK skrbijo skupine, kot je Madžarska garda, katere pripadniki nosijo črne uniforme in insignije, ki spominjajo na nacistične, ter druga skrajno desničarska gibanja, dejavna predvsem v vzhodnoevropskih državah, kot sta Poljska in Srbija.

Nezadovoljstvo ali vzgoja?
“Kaj ustvarja okolje, v katerem se 16- in 17-letniki nenadoma zanimajo za neonacizem in fašizem?” se je generalni sekretar SJK-ja Michael Schneider vprašal po srečanju z madžarskim premierjem Ferencem Gyurcsanyjem. “Je to zato, ker so nezadovoljni, družbeno deprivilegirani, ali jim njihovi starši to vbijajo v glavo od malega, ali pa gre preprosto za upor proti družbi,” je Schneider povedal v intervjuju.

Večina teh gibanj je maloštevilnih in malo verjetno je, da bi lahko vrgle vlado, a bi problem bi lahko eksplodiral, če bi ga podžgalo npr. poslabšanje gospodarstva, je povedal. “Podobno je, kot če vržete kamen v ribnik,” meni Schneider, ki je na Madžarskem pred padcem komunizma leta 1989 delal za ameriškojudovsko humanitarno organizacijo. “Obstaja močno valovanje okoli 50 ljudi, ki se giba navzven in odmeva v širši skupini ljudi. To je vedno nevarna situacija.”

Letna študija SJK-ja in univerze v Tel Avivu je pokazala, da se je po svetu izražanje antisemitizma leta 2006 v primerjavi z letom 2000 povečalo. “Imam občutek, da 60 let po holokavstu ni več nekaj sramotnega izražati protisemitska čustva, kot da je holokavst davna zgodovina,” je povedal Schneider.

Garda za “obrambo” Madžarske
Madžarsko gardo, ki svoj antisemitizem zanika, so kritizirali zaradi njenih uniform in uporabe rdeče in bele zastave, povezane z nacističnim režimom, ki je na tisoče ljudi poslal v koncentracijska sodišča. Rdeče-bela zastava vihra na protivladnih protestih, v katerih je bilo lani ranjenih na stotine ljudi. Gardo je ustanovila stranka Za boljšo Madžarsko, skrbela pa naj bi za telesno, duševno in moralno obrambo Madžarske.

Neonacizem v vzponu po združitvi Nemčije
Nemčija se bojuje proti vedno več skrajnodesničarskemu kriminalu in rasističnim napadom, še posebej na vzhodu države. Po združitvi Nemčije so neonacistične skupine začele pridobivati vedno več privržencev, predvsem med nezadovoljnimi najstniki iz nekdanje Vzhodne Nemčije. Številne skupine so se pojavile med gospodarsko krizo in veliko nezaposlenostjo po združitvi, sovražno pa so nastrojene tudi proti ljudem iz slovanskih držav, še posebej Poljakom, in ljudem drugačnega rodu, ki so se iz nekdanje Zahodne Nemčije preselili v nekdanjo Nemško demokratično republiko po združitvi.

Statistika kaže, da so neonacisti leta 1991 zagrešili 849 zločinov iz sovraštva, naslednje leto pa 1.485, večino v vzhodnonemških deželah. Po letu 1992 je število teh zločinov upadalo, pozneje pa je začelo zopet hitro naraščati. V nekdanji Vzhodni Nemčiji skrajne desničarske skupine v povprečju vsako leto ubijejo 17 ljudi.

Za razkazovanje svastike do leto zapora
Po 2. svetovni vojni so zavezniki in nova nemška vlada poskušali preprečiti ustanovitev novega nacističnega gibanja. Zahodnonemška vlada je sprejela stroge zakone, ki so prepovedali nacistom, da bi javno izražali svoja prepričanja, in jih izključili iz političnega procesa. Za razkazovanje svastike je bila zagrožena kazen do enega leta zapora. Do 60. let je bilo v Evropi v javnosti malo neonacističnega dejavanja, vendar so nekateri nekdanji nacisti ohranili svoje prepričanje in ga predali mlajšim rodovom.

Tihotapljenje neonacističnih simbolov
Nemški zakon prepoveduje izdelovanje nacističnih predmetov, zato jih tihotapijo v državo predvsem iz ZDA, Skandinavije, Češke, Madžarske in Italije. Neonacistične glasbene skupine, kot je Landser, so v Nemčiji prepovedali, a v državi še vedno prodajajo piratske kopije, narejene v ZDA in drugih državah. Ameriška neonacistična skupina NSDAP/AO (Nationalsozialistischen Deutschen Arbeiterpartei/Auslands-Organisation) vodi nezakonito mrežo, ki dobavlja nacistične materiale, kot so revije, zgoščenke, posterji, portreti, oblačila, nalepke in pamfleti, neonacistom v Evropi in drugod, kjer so ti materiali z zakonom prepovedani.

NDP se je prebil v parlament
Pred nemškim zveznim ustavnim sodiščem je potekal postopek za prepoved Nacionalne demokratične stranke (NPD), ki je bila obtožena, da je neonacistična stranka. Med sojenjem je prišlo na dan, da so nekateri njeni vidni člani delali kot obveščevalci domače obveščevalne službe Bundesamt für Verfassungsschutz. Primer so začasno ustavili, nato pa ga je sodišče zavrnilo zaradi nejasne vloge obveščevalcev znotraj NPD-ja. Na volitvah leta 2004 je NPD na Saškem prejel 9,1 odstotka glasov in prišel v parlament. Druge stranke se z NDP-jem niso želele pogajati.

Med druge neonacistične skupine v Nemčiji, ki so zbudile pozornost, oblasti vključujejo Volkssozialistische Bewegung Deutschlands/Partei der Arbeit (ki je bila prepovedana leta 1982), Aktionsfront Nationaler Sozialisten/Nationale Aktivisten (ANS/NA) (prepovedana leta 1983), Nationalistische Front (prepovedana leta 1992), Freiheitliche Deutsche ArbeiterPartei (FAP) Michaela Kühnena in Friedhelma Busseja, Deutsche Alternative in Nationale Offensive.

Nacizem imel tudi dobre točke?
Javnost v Nemčiji je razburila televizijska voditeljica Eva Herman, ki so jo odpustili, ker se ni želela opravičiti za svojo izjavo, da ji je žal, da so družinske vrednote, ki jih je zagovarjal nacizem, potisnjene ob stran. Nacisti so ženske spodbujali, da ostajajo doma, skrbijo za svoje može ter rojevajo in vzgajajo otroke. Številni so Hermanovo, ki zanika povezavo s skrajno desnico, obtožili, da je hujskaška, nevarna in neumna, anketa Forse pa je pokazala, da je kar četrtina Nemcev prepričanih, da so imeli nacisti tudi svoje dobre točke.

Ustaši podprli Gotovino
Ideologija neonacističnega gibanja na Hrvaškem temelji na pisanju Anteja Starčevića in Anteja Pavelića. Preporod ustaškega gibanja v povojni Hrvaški gre pripisati predvsem precejšnji finančni podpori Hrvaške demokratične zveze ustaških izseljencev.

Leta 1999 so zagrebški Trg žrtev fašizma na Hrvaškem preimenovali v Trg velikih Hrvatov in s tem poželi veliko kritike na račun hrvaškega odnosa do holokavsta. Leta 2000 je mestni svet trg spet preimenoval. Številne ulice na Hrvaškem so poimenovali po ustašu Miletu Budaku, kar je razjezilo predvsem srbsko manjšino na Hrvaškem, a so po letu 2002 večino teh ulic preimenovali. Med nekaterimi protesti so podporniki Anteja Gotovine in drugim osumljenih vojnih zločincev nosili nacioanalistične simbole in nosili slike Anteja Pavelića.

Zaradi Thompsona protestirali pri Mesiću
Neonacizmu pa se ne more izogniti niti glasba. Priljubljeni hrvaški pevec Thompson na svojih koncertih poje pesem “Jesenovac i Gradiška Stara”, ki poveličuje ustaše in njihov genocid nad Srbi. Njegovega koncerta 17. maja letos v Zagrebu se je udeležilo

60.000 ljudi, številni med njimi pa so imeli oblečene ustaške uniforme in vzklikali ustaško geslo “Za dom spremni”. Zaradi tega koncerta je jeruzalemski urad Centra Simona Wiesenthala javno protestiral pri hrvaškem predsedniku Stjepanu Mesiću.

Francija: “Manj levičarstva! Več fašizma!”
Med najbolj znanimi neonacističnimi organizacijami v Franciji je Bloc identitaire, ki ga je ustanovil nekdanji član skupine Unité Radical Christian Bouchet. Unité Radicale je bila razpuščena leta 2002 po poskusu atentata Maxima Brunerieja na tedanjega predsednika Jacquesa Chiraca. Bouchet je bil pred tem član Nouvelle Résistance, ki je sprva nasprotovala “nacionalnim konservativcem” Nacionalne fronte Jean-Maria Le Pena, nato pa je spremenila svojo strategijo in promovira geslo “Manj levičarstva! Več fašizma!”.

T. V.

Kar tri družine med obema prehodoma?

Slovenija, pred 5 urami, zadnji poseg ob 18:44
Razkrižje - MMC RTV SLO

Na Razkrižju nameravajo preseliti tamkajšnji hrvaški del mejnega prehoda. Prostor, kjer živi slovenska družina, so že zakoličili.

Namen Hrvatov je širitev mejnega prehoda zaradi prihajajočega schengenskega sistema. Hiša slovenske družine leži namreč na hrvaškem katastru.

Lastniki so 23. novembra dobili obvestilo, da bo količenje potekalo v sredo, 28. novembra, ob 14. uri, a jih je zagrebško geodetsko podjetje Geoanda prehitelo in prostor zakoličilo že ob desetih dopoldne. Dovoljenje za geodetski poseg in lokacijsko dovoljenje je dalo hrvaško ministrstvo za okolje. S premikom hrvaškega prehoda bi bil ta bližje slovenskemu ozemlju.

Slovensko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je bilo o dogajanju obveščeno le neuradno. Ob tem je treba omeniti, da bi ob prelociranju hrvaškega dela mejnega prehoda še tri slovenske družine v treh hišah “obstale” v prostoru med obema prehodoma.

Tri družine “med dvema ognjema”
Cvetka Mesarič, ki biva v hiši, okoli katere so Hrvatje zakoličili prostor novega mejnega prehoda, je za MMC dejala, da je parcela last njihove sorodnice iz Ljutomera. Opozorila je, da so tri družine, ki bi se po novem znašle med obema prehodoma, že leta 1991 vložile prošnjo za korekcijo meje na mešano meddržavno komisijo za meje.

Prebivalci blizu prehoda začenjajo z mediji
Mesaričeva pravi, da so od leta 1991 neprestano šikanirani s strani Hrvatov. 150 metrov višje od hiše Mesaričevih je že postavljen “kontejnerski” hrvaški mejni prehod Banfi, zato prebivalci ne vidijo smisla, zakaj bi ga premeščali. Ogorčeni “oškodovanci” hrvaškega ravnanja so sklenili, da bo prvi korak boja “za njihovo zemljo” sporočilo medijem in s tem vsem državljanom.

Nobenega soglasja ni bilo, nihče ni sosedov ničesar vprašal, zato smo se odločili poklicati medije, je povedala Mesaričeva. Dodala je, da je to zelo podel način za državo, kot je Hrvaška, ki se ima za pravno in med drugim celo vstopa v EU.

Kaj se je v vseh teh letih dogajalo?
Cvetka Mesarič se spominja, kako so Hrvatje prestavili električne drogove in družinam vsilili svojo elektriko. Sledile so denarne kazni hrvaškega sodnika za prekrške, ker določeni prebivalci Razkrižja niso hoteli premestiti svojih otrok v hrvaške šole. Da je zadeva s šolami potihnila, naj bi bil menda zaslužen bivši šolski minister Slavko Gaber, pravi Mesaričeva.

Največji šok se je družini Mesarič zgodil leta 1991, ko je Cvetkin mož dobil vpoklic v hrvaško vojsko. Ker se nanj ni odzval, ga je obiskala hrvaška policija in ga opozorila, da ga bodo v primeru nadaljnjega neodzivanja prisilno odpeljali. V Čakovcu ga kasneje niso želeli več vpoklicati zato, ker naj ne bi bil “njihov”.

R. B.

Slovenci delamo več kot drugi
Naša solidarnost je lahko za zgled

Evropska unija, 17. september 2007 14:45
Ljubljana - RTV SLO

Delovne razmere v Sloveniji so na ravni starih članic EU-ja, po usposobljenosti zaposlenih pa je med osmimi najboljšimi članicami.

Raziskava Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound), ki so jo predstavili v Ljubljani, kaže, da Slovenija prekaša povprečje članic po delovnem času in ima več zaposlenih z neprilagodljivim delovnim časom kot v starih članicah. Zaposleni v 27 članicah delajo povprečno 38,6 ure, medtem ko delovni teden v Sloveniji traja 41,6 ure.

Slovenska solidarnost za zgled
Za Slovenijo sta značilni tudi visoka stopnja solidarnosti med zaposlenimi in pomoč nadrejenih. Vodja raziskav Jean Michel Miller meni, da bi ta solidarnost utegnila izvirati iz zgodovinskih okoliščin, Slovenija pa bi v tem primeru starim članicam EU-ja predstavljala pozitivni zgled.

Razlike med spoloma so še prisotne
Še vedno so prisotne razlike med spoloma, in sicer na področju plač, delovnega časa in stopnje zaposlenosti. Udeležba ženska na trgu dela v Sloveniji in drugih novih članicah je sicer višja kot v starih članicah.

Raziskava, ki so jo opravili v 31 evropskih državah ob sodelovanju 30.000 zaposlenih, je pokazala, da se delovne razmere v Evropi opazno razlikujejo, in sicer tako med južnim in severnim delom kot med vzhodnih in zahodnim delom Evrope.

Joras že vložil kazensko ovadbo

Slovenija, 1. september 2007 17:35
Sečovlje - RTV SLO

Hrvaška mejna policija skupini petih moških ni dovolila dostopa do hiše Joška Jorasa po t. i. evropski poti.

Na območju mejnega prehoda Sečovlje naj bi skupina moških Jorasu pomagala pri urejanju fasade, a jim je hrvaška mejna policija onemogočila dostop. Po dveh urah pregovarjanj s policijo se je skupina mirno razšla.

Moški naj bi bili člani civilne iniciative domoljubov, ki v Sloveniji želijo patriotizem, mnogi pa ji očitajo pretirano nestrpnost.

Joško Joras je v odzivu na dogodek vložil kazensko ovadbo proti neznani osebi, saj udeleženih policistov ne pozna. Kot je povedal, je 27. avgusta prejel pravnomočni sklep okrajnega sodišča v Piranu, po katerem Hrvaška ne sme ovirati uporabe njegove poti, a Hrvaška odločitve sodišča ni upoštevala. Meni, da gre za kaznivo dejanje omejevanja gibanja, in sicer ne njemu, temveč njegovim prijateljem.

Pisana in posrečena nasprotja

Proslava ob 16. rojstnem dnevu naše mlade države se od prejšnjih ne bi veliko razlikovala, če na njej prvič ne bi manjkal predsednik države.

Nad dejstvom, da se praznovanja zdaj že skoraj polnoletne najstnice Janez Drnovšek ni udeležil, so bili mnogi obiskovalci proslave dokaj razočarani. Večina naključno izbranih je za MMC povedala, da bi se spodobilo, da bi se Drnovšek osrednjega državnega dogodka udeležil. Mnenja pa so se razlikovala v tem, da so predsednikov bojkot proslave nekateri označili za nedopusten, drugi pa kot njegovo osebno odločitev, ki jo je treba spoštovati.

Poslušni in strumni vojaki
Kot je znano, se Drnovšek proslave ni udeležil, ker je, kot pojasnjujejo v njegovem uradu, zaskrbljen nad stanjem duha v Sloveniji. Pripadniki častne čete se do dejstva, da njihovega postroja ne bo pregledal vrhovni poveljnik vojske, po navodilih nadrejenih niso hoteli opredeljevati in so nas napotili k svojemu poveljniku, ki pa kot dober vojak nima mnenja in zgolj izpolnjuje ukaze.

Četo je na koncu pregledal predsednik DZ-ja France Cukjati, ki je iz hrama demokracije prišel prav v trenutku, kot so zadonele topovske salve z Ljubljanskega gradu.

Če je proslava že v svojem izhodišču morala preseči nasprotje, da na počastitvi dneva državnosti manjka predsednik države, je tudi sicer minila v duhu združevanja nasprotij.

Pisana in posrečena nasprotja
Politikom v nešteto govorih še vedno ni uspelo zediniti slovenskega naroda, letos pa je to na kulturni ravni zagotovo uspelo avtorjem proslave, ki so dokaj posrečeno združili mnoge umetniške zvrsti. Že pred začetkom uradnega dela proslave so množico ogrele koračnice iz dveh nasprotnih dimenzij glasbenega spektra.

Za tiste bolj tradicionalno domoljubno razpoložene je pihalna godba Slovenske vojske igrala koračnice. Določene obredne elemente proslave dneva državnosti je bučno pokazala zasedba Stroj Machine, katere zvoki so spominjali na obrede naših prednikov. Da je tudi največje razlike mogoče preseči, pa so pokazali praporščaki, ki so enako strumno kot ponavadi sledijo zvokom koračnice, korakali ob kovinskih zvokih Stroja.

Za mlado in staro
Brez dvoma je bila proslava razen pozne ure namenjena tudi mladim, saj je bogat kulturni program vključeval več plesnih in glasbenih zvrsti, ki so sodobne kulturne prvine združevale s tradicionalnimi. Med drugim smo lahko videli posrečeno mešanico sodobnega hiphopa in tradicionalnega narodnega melosa.

Kljub temu se je vsaj na prvi pogled zdelo, da so bili na proslavi mladi zastopani slabše. Mlajši obiskovalci proslave so za MMC povedali, da se jim zdi, da je tako zato, ker je med mladimi premalo domoljubja, in optimistično so dodali, da imajo občutek, da se narodna zavest krepi.

Se mora domoljubje napajati iz preteklosti?
O tem, da je združevanje nasprotij pomembno, so bili prepričani tudi člani projekta domoljubna slovenska mladina, za katero ja združevanje preteklosti in sodobnosti ključnega pomena za domoljubno zavest. Ob pregledu njihovih vrst bi neobveščen človek lahko mislil, da ima Slovenija dve zastavi.

Vračanje v zgodovino se domoljubni mladini namreč zdi tako pomebno, da ob slovenski zastavi vedno plapolajo tudi z zastavami s karantanskim panterjem, ki predstavlja tvorbo, ki naj bi bila po njihovem mnenju prva slovenska država.

Čeprav mladi domoljubi zaradi letošnje postavitve s stoli svojega patriotskega naboja niso mogli izražati v prvih vrstah, so ob robu množice stali skoraj enako strumno kot častna četa Slovenske vojske.

Luka Zevnik

Podatke dobivajo tako premier kot predsednik države

Slovenija, 20. junij 2007 13:18
Celje - RTV SLO

Predsednik države Janez Drnovšek je izrazil presenečenje nad podatki, da je Ropova vlada prisluškovala hrvaškemu premierju.

Prisluškovala naj bi pogovoru med Ivom Sanaderjem in tedaj še vodjem opozicije Janezom Janšo, in to tik pred volitvami. Drnovšek je zanikal, da bi bil seznanjen s kakršnim koli prisluškovanjem Sanaderju in Janši.

“Presenečen sem,” je med obiskom pri celjskem županu Bojanu Šrotu novinarjem odgovoril predsednik. Obveščevalne podatke sicer poleg premierja dobiva tudi predsednik države.Novica o prisluškovanju že več dni močno razburja javnost, tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem. Hrvaška je poslala ostro diplomatsko noto, v kateri zahteva pojasnila v zvezi s prisluškovanjem Sanaderju, Sanader sam pa je izjave Antona Ropa, da naj bi se z Janšo dogovarjal o incidentih pred volitvami, označil kot eno največjih neumnosti, ki jih je slišal v svoji politični karieri.

Janša: Pristojni organi naj dajo zadevi epilog
Janša pravi, da se v Sovi dogajajo stvari, ki so nepredstavljive, in da jih je treba čim prej rešiti. Po njegovem mnenju je rešitev v tem, da sodstvo, policija in drugi pristojni organi dajo zadevi epilog. Očitno je, da so v preteklosti sproščeno prisluškovali in da se s tem celo hvalijo, je dejal. Po njegovih besedah je treba zagotoviti, da se stvari, kot so se dogajale v preteklosti, ne bodo več dogajale.

Na Hrvaškem prisluškovanje ni dobilo sicer glavnega mesta v dnevnih razpravah, saj se ukvarjajo z velikim škandalom v zvezi s privatizacijo podjetij po osamosvojitvi.

Med obiskom Celja je Drnovšek sicer pohvalil razvojne dosežke mesta, zlasti na področju okolja.

Hrvaška piše diplomatsko noto, revizorji na obisku v Sovi

Slovenija, 18. junij 2007 07:25
Ljubljana - RTV SLO

Sovin klobčič se še bolj zapleta. Hrvaška naj bi od Slovenije zahtevala pojasnila, ali so obveščevalci res prisluškovali premierju Ivu Sanaderju.

“Absolutno nedopustno je prisluškovati vodji opozicije, še bolj nedopustno pa je prisluškovati premierju sosednje države,” je dejal Sanader in napovedal diplomatsko noto, ki bo iz Zagreba v kratkem romala v Ljubljano.

Z njo bodo zahtevali uradne odgovore na včerajšnje navedbe nekdanjega premierja Antona Ropa. Ta je poudaril, da Sova ni prisluškovala Janši, ampak so bile njene aktivnosti usmerjene na dogodke v Piranskem zalivu, pri čemer naj bi ujela dogovarjanje Janše s Sanaderjem.

Na navedbe, da obstaja prisluškovanje Sove pred volitvami leta 2004, v katerem se sliši, da sta se Janša in premier Hrvaške Sanader dogovarjala za incidente v Piranskem zalivu, in da naj bi Hrvaška takrat dajala navodila, kdaj in kako se bodo incidenti na morju zgodili, naj bi se danes odzval tudi predsednik vlade Janez Janša.

Črni fond pod drobnogledom
Revizorji računskega sodišča bodo danes pod drobnogled vzeli finančno poslovanje Sove. Še posebej jih bo zanimal t. i. črni fond. Gre za posebno neproračunsko postavko pri poslovanju obveščevalne agencije. Sovin nekdanji direktor Iztok Podbregar je ob tem vabljen na srečanje s kriminalisti.

C. R.

Potekali naj bi dogovori o incidentih v Piranskem zalivu

Slovenija, 17. junij 2007 20:11
Ljubljana - RTV SLO

Nekdanji premier Anton Rop je zanikal prisluškovanje Janezu Janši, je pa potrdil prisluhe v zvezi z incidenti v Piranskem zalivu.

Kot je pojasnil Rop so se prisluhi izvajali pred volitvami leta 2004. Nekdanji premier trdi, da se v teh prisluhih sliši, da je bila slovenska stran dogovorjena s Hrvaško. Dejal je, da je hrvaška vlada dajala direktive, kdaj naj se zgodi incident in kako.

Rop je še dodal, da Janši niso sledili, saj bi v nasprotnem primeru imeli tudi druge prisluhe, ampak so posneli le pogovore, ki jih je opravljal hrvaški premier Ivo Sanader.

Premier Janez Janša je v soboto dejal, da bi bil, če informacije držijo, to nezaslišan škandal. Sam o tovrstnih aktivnostih sicer še ni bil obveščen.

Sanader prepričan, da so prisluškovali Janši
Hrvaški predsednik vlade Ivo Sanader je prepričan, da so prisluškovali Janezu Janši, kar bi bil po njegovem mnenju večji problem kot sama vsebina pogovorov med Janšo, ki je bil leta 2004 še v opoziciji in Ivom Sanaderjem, ki je bil takrat hrvaški predsednik vlade.

V uradu predsednika vlade menijo, da se bo v nadaljevanju poskušala celotna afera s prisluškovanjem prenesti na vsebino prisluškovanja, ne pa na samo dejstvo, da je Sova prisluškovala vodji opozicije in predsedniku vlade sosednje države.

Sova lahko spremlja tuje državljane v tujini
Sova ima z zakonom zapisano pristojnost, da lahko spremlja mednarodne sisteme zvez in tuje državljane v tujini, kar je počela na Slovenski cesti v Ljubljani, kjer je prisluškovala skupaj z nemško tajno službo. Vendar pa se ob tem postavlja vprašanje, kaj se zgodi, ko se v tovrstne operacije nadzora tujih državljanov vplete slovenski državljan.