Konec nekega resničnostnega šova
Friday, December 28th, 2007Odmev
V bližajočem se predsedovanju Svetu EU so številni videli razlog za včerajšnji nenadni podpis menjalne pogodbe med ministrom za okolje in prostor Janezom Podobnikom in pravnim zastopnikom romske družine Strojan Aleksandrom Čeferinom, s katero so Strojanovi končno dobili stalno lokacijo za naselitev in zemljo v svojo last kot odškodnino za tisto, kar jim je bilo v Ambrusu odvzeto.
Res drži, da domači politični vrh od formalnega prevzema predsedovanja loči le še nekaj dni, in nerešena situacija, v kateri so se znašli Strojanovi, o predsedujoči državi, ki se je odločila krepiti medkulturni dialog, gotovo ne bi ponujala prav bleščečega imidža. Še posebno ker so številni doma še vedno prepričani, da je prav vladna stran povzročila zaplet s tem, ko je številno romsko družino na lastno pest preselila v Postojno. A po drugi strani je prav tako res, da se je iskanje rešitve, torej lokacije, na kateri bi se lahko številna romska družina trajno naselila, vleklo že več kot leto, in je tudi zaradi vseh Strojanov in domače javnosti prav, da so se zadeve končno rešile.
Da so Strojanovi v trajno last dobili lokacijo na obrobju Ljubljane, niti ne preseneča. Predvsem zato, ker se je pri iskanju primernega prostora kot glavni problem pokazalo prav lokalno prebivalstvo manjših slovenskih naselij, ki romske družine zaradi grehov nekaterih članov iz preteklosti v svoji bližini niso želeli. In je že sleherna medijska domneva, kam bi se Strojanovi utegnili priseliti, na domnevnih novih lokacijah prebivalce mobilizirala v nekakšne vaške straže.
Tako se je lokacija v Rojah, kjer je družina Strojanovih zadnje leto prebivala v simbiozi z lokalnim prebivalstvom, iskalcem razpleta gotovo pokazala za optimalno rešitev. Zdi se, da je ljubljansko prebivalstvo edino, ki je pripravljeno na sožitje s Strojanovimi.
“Poslej bo za Strojanove vse enako kot za ostale državljane,” je po podpisu pogodbe včeraj zaključil odvetnik Čeferin. Povsem res je, da si po skoraj letu in pol življenja kot v resničnostnem šovu tudi oni zaslužijo priložnost, da zaživijo v miru. Vendarle ne gre pozabiti, da je večina članov družine otrok, ki kot orožje v dokazovanju (ne)pravilnosti te ali one politike niso imeli otroštva, kot si ga zaslužijo. Česar nihče ne sme pozabiti prav v prihajajočem predvolilnem času.
KSENIJA KOREN