Hervardi Informacijski Center

Deželni glavar Jörg Haider se požvižga na pravno državo, saj je v Žvabeku pod enojezični, nemški napis znova na krajevno tablo pritrdil veliko manjše slovensko ime vasi

Koroški Slovenci so ogorčeni. Deželni glavar Jörg Haider se spet požvižga na pravno državo in na odločitev avstrijskega ustavnega sodišča. V Žvabeku je pod enojezični, nemški krajevni napis v modro obrobljeno tablo v ponedeljek namontiral precej manjšo tablico s slovenskim imenom vasi. Ker se je Haider na ta način še enkrat izognil postavitvi običajne krajevne table z modro obrobo in enakovrednim, torej enako velikim napisom v nemščini in slovenščini, so že protestirali pri Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS) in v slovenski manjšinski stranki Enotni listi (EL).

Predsednik NSKS Matevž Grilc: “Haider nadaljuje z zasmehovanjem pravne države. Seveda so v krajevno tablo montirane dodatne tablice enako protiustavne kakor dodatne tablice, pritrjene pod krajevno tablo.” Grilc spomni, da so v Žvabeku dvojezične krajevne table že bile. Predvidene so bile sicer že v uredbi o dvojezični topografiji iz leta 1977, svečano pa postavljene ob navzočnosti Haiderja in takratnega avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla šele maja 2005 ob 50. obletnici Avstrijske državne pogodbe. Novembra naslednje leto pa jih je Haider podrl, namesto njih pa je postavil enojezične oznake, pod katere je pripel majhne tablice s slovenskim imenom kraja. Prav to “izvirno” glavarjevo rešitev je ustavno sodišče lani decembra razveljavilo kot protiustavno.

Grilc Haiderja imenuje za “najvišjega podiralca dvojezičnih napisov v deželi”, kritizira pa tudi celovško javno tožilstvo “zaradi prepočasnega ugotovitvenega postopka proti Haiderju”. NSKS je namreč deželnega glavarja marca lani ovadil zavoljo enako kot zdaj v Žvabekui (pre)majhnih slovenskih napisov, montiranih v krajevne table v Pliberku in Drveši vasi, kar je Haider storil lani februarja. Grilc pa ne ostaja dolžan niti zvezni vladi. “Odkar je propadel Gusenbauerjev predlog, se pravi od lani poleti, zvezna vlada glede dvojezične topografije na Koroškem ni niti trenila z očesom. Razumljivo je, da prosimo Slovenijo, naj hitro uresniči napoved zunanjega ministra in predsednika Sveta EU Dimitrija Rupla in to vprašanje predloži mednarodnim gremijem.”

Poslovodja EL Adrian Kert pa meni, da se mora “koroško prebivalstvo zavoljo nadaljevanja jasnih primerov zlorabe uradnega položaja vprašati, ali želi še naprej imeti za glavarja človeka, ki se požvižga na ustavno sodišče in pravno državo”.

BORIS JAUŠOVEC

Do.P./STA, Pon 21.01.2008, 19:25

Tabla po Haiderjevih merah – Koroški deželni glavar uresničuje svojo napoved, da bo avstrijska Koroška enojezična | foto: Ivan Lukan

Celovec - Deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider je danes na enojezično krajevno tablo v Žvabeku dal pripeti manjšo tablico s slovenskim imenom krajem, s čimer se je spet skušal izogniti postavitvi običajne krajevne table z dvojezičnim napisom. Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Enotna lista (EL) protestirata proti “zasmehovanju pravne države.”

Haider je dvojezično krajevno tablo v Žvabeku, ki je predvidena že v uredbi o dvojezični topografiji iz leta 1977, dal postaviti maja leta 2005 ob 50. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe (ADP) skupaj s tedanjim avstrijskim kanclerjem Wolfgangom Schüsslom. Le malo več ko leto zatem, novembra 2006, je Haider dal spet odstraniti običajno dvojezično krajevno tablo. Namesto nje je postavil zgolj enojezične oznake, pod nje pa dal pripeti manjšo tablico s slovenskim imenom kraja.

Avstrijsko ustavno sodišče je decembra lani ta ukrep obsodilo kot protiustaven. Obenem so ustavni sodniki zavrnili vsakršno možnost, da bi ime kraja bilo zapisano na dodatni tablici.

NSKS: Haiderjev ukrep protiustaven

Haider je danes vseeno dal majhno dodatno tablico s slovenskim imenom kraja ponovno pripeti na zgolj enojezično in s tem protiustavno krajevno tablo v Žvabeku - namesto pod njo pa je tablica tokrat na njej. Manjši napis slovenskega imena kraja je torej pod večjim. Enako je deželni glavar februarja lani storil že v Pliberku in Drveši vasi. Oba kraja bi sicer v skladu z odločbami ustavnega sodišča morala imeti veljavne običajne dvojezične krajevne table.

Kot je zapisal NSKS v izjavi za javnost, je Haiderjev najnovejši ukrep v Žvabeku enako

protiustaven kot zadnji, ki ga je že razveljavilo ustavno sodišče. Deželni glavar se s tem znova “potrjuje v vlogi najvišjega podiralca dvojezičnih krajevnih napisov.”

Grilc: Državno tožilstvo ukrepa prepočasi

Predsednik NSKS Matevž Grilc v izjavi za javnost obenem kritizira tudi državno tožilstvo v Celovcu, ki naj bi prepočasno ukrepalo proti Haiderju. NSKS ga je namreč ovadil zaradi suma zloraba uradne položaja zaradi ukrepov v vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel.

Grilc je obsodil tudi avstrijsko vlado zaradi neodločnosti v vprašanju varstva manjšinskih pravic. Zato “je razumljivo, da prosimo Republiko Slovenijo, da kar se da hitro uresniči napoved zunanjega ministra in predsednika sveta EU Dimitrija Rupla, ki je napovedal, da bo to vprašanje predložil mednarodnim gremijem,” je še zapisano v izjavi NSKS.

Haiderjev najnovejši ukrep je obsodila tudi stranka slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem EL. Kot je zapisala v izjavi za javnost, je to “jasen primer zlorabe uradnega položaja.” Prebivalstvo avstrijske Koroške naj se zato resno vpraša, “ali hoče še naprej imeti kot deželnega glavarja človeka, ki se požvižga na ustavno sodišče in pravno državo,” je zapisano v izjavi EL.

Celovec | 17.12.2007 | STA

Koroška odvetniška zbornica zavrnila Haiderjev napad na Rudija Vouka

sreda, 14.11.2007
Tekst: Vesna Kalčič, Celovec

Koroški socialdemokrati prisluhnili manjšim strankam, med njimi tudi Enotni listi, za katero volijo predvsem koroški Slovenci, ki zahtevajo znižanje volilnega praga za vstop v deželni zbor

Gaby Schaunig, predsednica koroških socialdemokratov (SPÖ), je ta teden predstavila pobudo za znižanje volilnega praga za vstop v deželni parlament avstrijske Koroške. Včeraj nam je državna svetnica SPÖ Ana Blatnik pojasnila, da je to že zelo star predlog njene stranke, ki so ga sedaj obnovili na zahtevo manjših strank, med njimi tudi Enotne liste, ki želi biti zbirna stranka slovenske manjšine.

“Na Koroškem imamo že desetletja nenormalno visok prag za vstop v deželni zbor, namreč deset odstotkov. Tako visokega volilnega praga ne poznajo v nobeni drugi avstrijski zvezni deželi, z njegovim znižanjem pa bi se približali demokratičnemu idealu. V SPÖ smo prisluhnili manjšim strankam, ki nikakor ne morejo zbrati deset odstotkov, da bi vendarle dobile sedeže v deželnem parlamentu. Predlog kolegice Schaunigove tako predvideva volilni prag pri petih odstotkih v volilnem okraju in s tem bi taka stranka ali volilna lista lahko dobila deželnega poslanca.” Glasovi naj bi mandate dali po tako imenovanem D’Hondtovem sistemu, je še pojasnila Blatnikova in dodala, da bi za spremembo volilnega sistema deželni poslanci morali glasovati z dvotretjinsko večino, kar bo po njenem težko. Zanimivo je, da bi znižanje praga morda prišlo prav tudi Ljudski stranki (ÖVP), ki so jo doslej jemali kot večjo stranko, a se je na zadnjih deželnih volitvah z 11 odstotki komaj zavihtela v deželni parlament.

Zamisel koroške SPÖ je že zavrnila vladajoča koroška stranka, iz njenih vrst je tudi deželni glavar Jörg Haider, Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ). Sekretar BZÖ Stefan Petzner je namreč izjavil, da “vsako reformo volilnega reda na Koroškem odklanjajo, saj bi sicer v deželni zbor utegnila vstopiti tudi Enotna lista”. Na to Petznerjevo izjavo se je nemudoma ostro odzval predsednik Enotne liste Vladimir Smrtnik: “Moten odnos do manjšinske zaščite in osnovnih pravil demokracije so očitno pomembni kvalifikacijski kriteriji za nove politične kadre v BZÖ, kakršen je Petzner.” Enotna lista je zato pozdravila predlog SPÖ in apelirala na deželno politiko, da volilno zakonodajo končno spremni. Vladimir Smrtnik: “Znižanje volilnega praga, ki bi odprl realne možnosti za vstop v deželni zbor tudi zbirni stranki koroških Slovencev ali regionalno opredeljeni stranki, bi bil demokratičen in bi pomenil enakopravno partnerstvo med večino in manjšino v deželi.”

Enotna lista je sicer prejšnji teden v Tinjah pripravila kongres, na katerem pa še niso sprejeli dokončne odločitve, ali bodo na deželnih volitvah prihodnje leto nastopili samostojno ali pa vendarle znova v povezavi z Zelenimi. Pogovori z Zelenimi o tej možnosti še niso končani.

BORIS JAUŠOVEC

Pred pritožbenim senatom ORF o tem, da imajo avstrijske narodnosti na javnem radiu in televiziji v svoji materinščini premalo ali pa celo nič programov

V Društvu 7. člen za avstrijsko Štajersko so ogorčeni nad zagovorom avstrijske javne televizije ORF oziroma njenega generalnega direktorja Alexandra Wrabtza, čemu naj za slovensko manjšino na avstrijskem Štajerskem še naprej ne bi bilo elektronske medijske oskrbe v slovenščini.

V zagovoru ORF pred pritožbenim senatom, ki ga je podpisal Wrabetz, so namreč zapisali: “Pri položaju štajerskih Slovencev želimo opozoriti na članek Klausa Jürgna Hermanika, ki je prišel do celovitega zaključka, da “moramo pri današnjih znanstvenih spoznanjih … izhajati iz dejstva, da je slovenščina v treh avtohtonih naselitvenih področjih štajerskih Slovencev popolnoma izginila”.” Predsednica Društva 7. člen Susanne Weitlaner pravi, da je ORF s tem citatom “popolnoma zanikal obstoj manjšine, ki je vključena v manjšinski sosvet pri kanclerjevem uradu, ki je doživela priznanje deželne politike in ki je seveda zaščitena tudi in predvsem s sedmim članom avstrijske državne pogodbe. Tega v ORF ne morejo zanikati. Čudno je, da njihov zagovor počiva na enem samem mnenju, mi pa lahko pokažemo in predložimo vrsto drugih uglednih znanstvenih publikacij, ki obstoj manjšine potrjujejo”.

Na pritožbeni senat ORF se je pred časom kot zasebnik oziroma kot naročnik avstrijske javne radiotelevizije pritožil koroški Slovenec Marjan Pipp, ki je tudi tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev in predsednik Centra avstrijskih narodnosti. Za pritožbo je moral zbrati še okoli 250 podpisov podpore drugih naročnikov ORF, da je postopek, ki še ni zaključen, lahko stekel. Pipp se je pritožil, da avstrijske narodnosti v programih javnega radia in televizije niso ustrezno zastopane oziroma da je tovrstna medijska oskrba v njihovi materinščini pomanjkljiva in zato v nasprotju s petim členom zakona o ORF. “Koroški Slovenci imamo televizijsko oddajo le pol ure na teden in 24-urni radijski program v slovenščini po formuli zasebno-javnega partnerstva. Toda štajerski Slovenci nimajo niti minute slovenščine na javnem radiu ali televiziji, prav tako ni manjšinskih oddaj na ORF za Čehe, Madžare, Slovake in Rome na Dunaju. Gradiščanski Hrvati premorejo le polurno televizijsko oddajo na teden in le 45 minut radijskega programa na dan v materinščini, nekaj malega je tam še programov v madžarščini in romščini. Vse to je odločno premalo.”

Tudi Pippu se zdi zagovor ORF, o katerem bo v prihodnjih dneh odločal pritožbeni senat, škandalozen: “Škandal je, da se javna institucija, kot naj bi ORF bila, sklicuje na neki osamljeni citat in se za njim skriva samo zato, da ji ne bi bilo treba nič storiti za priznano vendar ogroženo manjšino, češ da bo tako ali tako izginila, če že ni.”

BORIS JAUŠOVEC