Hervardi Informacijski Center

MZZ je zaskrbljen zaradi italijanske odločitve, da ne sprejme seznama občin, kjer naj bi se izvajal manjšinski zakon.Slovensko zunanje ministrstvo (MZZ) je zaskrbljeno zaradi petkove odločitve italijanske vlade, da ne sprejme seznama občin, v katerih naj bi se izvajal zaščitni zakon za slovensko manjšino, ki ji ga je posredoval paritetni odbor. Ministrstvo obžaluje, da je bila s tem zamujena še ena priložnost na poti k uveljavitvi zaščitnega zakona, ki ga je italijanski parlament sprejel že leta 2001.”Ministrstvo polno podpira prizadevanja slovenske manjšine v Italiji. V tem smislu želimo z italijansko vlado v partnerskem sodelovanju - kot je primerno za članici Evropske unije in zveze NATO - prispevati k polni uveljavitvi določil zaščitnega zakona. MZZ obžaluje, da je zaščita slovenske manjšine postala element predvolilnega tekmovanja v Italiji,” so sporočili z MZZ. Petkova odločitev italijanske vlade, da ne sprejme seznama občin, v katerih naj se izvaja zaščitni zakon za slovensko manjšino, močno odmeva v Furlaniji-Julijski krajini (FJK). Najbolj prizadete ocene prihajajo iz vrst slovenske manjšine, ostre kritike pa prihajajo tudi s strani tamkajšnjih predstavnikov leve sredine. Nad sklepom so sicer zadovoljni v desni vladni stranki Nacionalnega zavezništva (AN).Predsednik paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine, ki je seznam tudi pripravil, Rado Race, je izrazil razočaranje, tudi zato, ker se je odbor v teh letih veliko trudil pri obravnavanju vprašanja seznama. “Kar trikrat smo odobrili seznam,” je dejal in pojasnil, da so sledili tudi smernicam državnega zbora, najvišjega organa, pristojnega za upravne spore v Italiji. “To se mi zdi odločitev, ki odraža volilni interes,” je še pristavil Race. Po mnenju predsednika paritetnega odbora “nekdo glede tega vprašanja potuje še s 30- oziroma 40-letno zamudo”. “Dejstvo, da se glede tega vprašanja zamuja z evropskimi standardi, pušča grenak priokus,” je še dejal predsednik paritetnega odbora.
Primorski dnevnik v današnji izdaji objavlja vrsto izjav predstavnikov krovnih organizacij manjšine in strank, v katerih se prepoznavajo Slovenci v Italiji. Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Rudi Pavšič je mnenja, da je Berlusconijeva vlada s to odločitvijo nesporno dokazala, da nasprotuje izvajanju zaščitnega zakona. “Na podlagi petletnega negativnega odnosa, ki ga je pokazala do zakona in posledično tudi do naše skupnosti in samih odnosov do bližnje Slovenije, res nismo pričakovali kakšnih posebnih pozitivnih zaključkov, tako negativnega pa tudi ne,” je ocenil Pavšič.S to odločitvijo je Berlusconijeva vlada po Pavšičevih besedah delegitimirala paritetni odbor, pozitivna nota pri tej zgodbi pa je, da se vladni mandat izteka in da se obeta drugačna vizija Rima do problematike manjšine in samih dobrososedskih odnosov. Podpredsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Marij Maver meni, da so to “zadnji in morda nepopravljivi udarci z repom sedanje Berlusconijeve vlade”, ki se je v bistvu izneverila duhu in črki zaščitnega zakona. “Čaka nas torej še dolga in strma pot do kulturnega sožitja in medsebojnega spoštovanja v teh krajih. Na žalost je bilo uničeno petletno delo odbora, v katerem je tudi SSO sodeloval z najboljšo voljo. Kako dolgo bomo zdaj popravljali posledice tega dejanja,” se sprašuje Maver. Globoko razočaranje nad sklepom italijanske vlade je v sporočilu za javnost izrazilo deželno tajništvo stranke Slovenska skupnost (SSk). Slednje meni, da je to “pravcata hladna prha, s katero se klavrno zaključuje petletno zafrkavanje slovenske manjšine”. “Tako je dokončno pokopan up tistih manjšinskih zastopnikov, ki so si delali iluzije, da bo sedanja vlada odobrila seznam, če bo manjšina sama vnaprej ponudila restriktivno tolmačenje zaščitnega zakona,” menijo v SSk in dodajajo, da je vladni sklep tudi dokončno razgalil slabo vero celotne desnosredinske koalicije, njeno zavajanje manjšine in same Republike Slovenije skozi celotno mandatno dobo 2001-2006. SSk pričakuje sedaj odločen nastop Slovenije in vseh manjšinskih dejavnikov. Senator v rimskem parlamentu Miloš Budin meni, da je “k sreči to eden zadnjih sklepov desnosredinske vlade, ki je sicer kar provokativen”. To vprašanje bo sedaj obravnavala nova vlada, ki bo po petih letih po njegovih pričakovanjih spet levosredinska in dovzetna za izvajanje zaščitnega zakona.
Da bo izvajanje dolžnost prihodnje vlade, po možnosti levosredinske, je prepričan tudi svetnik Stranke komunistične prenove v deželnem parlamentu FJK Igor Canciani, za katerega je zavrnitev seznama občin “potrditev dejstva, da je ta vlada delovala v popolnem nasprotju s kakršnim koli še tako minimalnim načelom udejanjanja državljanskih in osebnih pravic”. Za predstavnika Stranke italijanskih komunistov Stojana Spetiča pa je s svojim sklepom Berlusconijeva vlada “zadala zadnjo klofuto slovenski manjšini”. “Pri tem pa je še enkrat dokazala, da ji je spoštovanje zakonitosti zadnja briga,” je še menil Spetič.Odločitev italijanske vlade je ostro obsodil deželni odbornik za šolstvo in kulturo FJK Roberto Antonaz, za katerega je to “zadnje darilo Berlusconijeve vlade, ki si je do zadnjega prizadevala za preprečitev izvajanja in vstopanja v veljavo državnega zakona”. Po njegovem mnenju sta v vladi prevladala anahronistični nacionalizem in volja po preprečevanju preseganja sporov med Slovenci in Italijani.
Antonaz je prepričan, da bo prihodnja vlada, za katero upa, da jo bo sestavila leva sredina, posegla na to področje in da bo med njenimi prvimi ukrepi volja po izvajanju zakona, na katerega se je čakalo desetletja ter s katerim se je strinjala in ga je želela - poleg vseh prebivalcev slovenskega jezika - velika večina prebivalstva dežele FJK. Provokacija, farsa in grožnjaSklep, ki ga je včeraj sprejela italijanska vlada, bi lahko označili kot provokacijo ali kot farso, odvisno pač od trenutnega počutja. Dejansko gre za oboje skupaj.To je provokacija, ker si je vlada z očitnim namenom, da se izogne svoji temeljni nalogi, da namreč predsedniku republike predloži v podpis osnutek odloka s seznamom občin, v katerih se bo izvajal zaščitni zakon, izmislila postopke, ki jih zakon ne določa. Tako je na primer od paritetnega odbora zahtevala, da preveri prisotnost Slovencev v nekaterih občinah, kar v zakonu ni zapisano in k čemur paritetni odbor tudi ni poklican; njegove pristojnosti so v zakonu natančno določene in v zvezi s seznamom mora paritetni odbor sesgtaviti seznam občin na zahtevo najmanj 15 odstotkov občanov oziroma tretjine deželnih svetnikov; in točno to je paritetni odbor naredil. Celo dvakrat.To je tudi farsa, ker je sedaj očitno, da vlada od vsega začetka ni nameravala sprejeti nikakršnega odloka, ampak je zadevo zavlačevala do konca zakonodajne dobe in skušala od paritetnega odbora izsiliti tak seznam občin, ki ustreza tržaški in deželni desnici, namesto tistega, ki dejansko odraža prisotnost manjšine na teritoriju.Poleg vsega tega pa vsebuje sklep predsedstva vlade tudi grožnjo: da bo namreč vlada sama sestavila seznam, ki ji ustreza. V Rimu so se sicer kasneje popravili, češ da bo vlada vendarle poskusila nekako izsiliti novo stališče paritetnega odbora, če ji to ne bo uspelo, pa bo iz sedanjega seznama izločila občini Čedad in Milje ter mesti Trst in Gorico, torej predele, ki so v sklepu vlade jasno navedeni. Za nameček pa je tu še sramotna trditev, da bo vlada na ta način zagotovila izvajanje zaščitnega zakona. Resnica je namreč prav nasprotna: s tem sklepom je vlada preprečila izvajanje zaščite.