|  |
Ali ste vedeli...?
daje svetovna prvakinja v kotalkanju leta 2005 postala Slovenka iz Trsta, Tanja Romano, rojena prav tako v Trstu, leta 1983. Obiskovala je osnovno šolo pri Sv. Ivanu v Trstu, nato pa znanstveni in pedagoški licej ter pedagoško fakulteto, vse v Trstu. S kotalkanjem je začela pri športnemu društvu Polet na Opčinah nad Trstom.
|
|
Boj pri Vogastogradu (Anton Hribar)
Slovenski rod, slovenski rod.
Že vsak ti biti če gospod;
Sosedje vsi in vsi mejaši –
Že vsak napada te in plaši.
Ko jeden se izčrplje rod,
Privrejo trije od drugod,
Pritiska Nemec, Frank in drugi,
In Grki, Lahi spet na jugi.
Očete Ober ti mori,
Sinove s sabo v boj podi,
Trpinči matere brez mere,
In skruni zver slovenske hčere.
Podí že Dagobert Francoz
Iz širnih dolov, dalnjih lóz
Neštete vojske od zapada
V Slovence do Vogastograda.
Na planem vojsko kralj zvrsti,
Da celo ima pred očmi:
A v mestu tam Vogastogradu,
Pripravlja Samo se k napadu.
Junakov vrlih majhen roj,
A vsi besnijo že na boj;
Junaki mladi, silni, jaki,
Ko roj sršenov vsi jednaki.
Že v vrstah vojnih vrag stoji
In slednji lok napet drži;
A Samo se ne plaši boja,
In v boj spusti krdela svoja.
Nesoč s seboj le meč in kij;
»Le sekaj vraga, s kijem bíj!«
Kričé, besné in kij vihtijo,
Tako se v Franke zakadijo.
In pada kij in seka meč,
Ne stavi vrag se v bran jim več;
V obupu zmagani Francózi
Beže za kraljem proti lózi.
A Samo vrli gre nazad
Sé svojimi v Vogastograd,
In vso noč v gradu vojska cela
Pobruša meče, kije dela.
In ko zdani se drugi dan,
Sovrag je spet pred gradom zbran,
In močni zid Vogastograda
Z naskoki z vseh strani napada.
Pa k Samotu sovražni sel
Od Dagoberta je dospel:
»Vam stavi Dagobert pogoje,
Da vi in mi pustimo boje:
Slovenci, vi ste božji psi,
A mi smo hlapci božji vsi;
Zato, psi, čujte hlapce božje,
In poklonite nam orožje!«
Razkačen Samo govori:
»Če smo Slovenci božji psi,
Vas zmleli bomo in orožje,
Ker ne poznate volje božje!«
Zavpije Samo: »V boj možjé!
Spodimo vraga čez mejé,
Po pásje zgrabimo orôžje,
In hlapce zbijmo te – nebožje!«
Besedo čuje mladi roj,
Čez zid poskače z vragom v boj,
In bije, tolče, mlati, seka,
Kot kolje divja zver človeka.
Pač Dagobert obuja kes,
Ko vojsko žre Slovenec pes,
Ko krutim Frankom slednja glava
Razbita ali je krvava.
Ko trupel je pri kupu kup,
Pograbi vrage strah, obup;
Bežé pomneč po loze senci,
Kdo Samo je in psi Slovenci.
Za njimi Samo pošlje glas:
»Slovenski psi so zmleli vas,
Doma bodite na zapadu!
Kaj iščete v Vogastogradu?
Slovenci mi smo psi krotki,
Kdor nas ne draži in pusti;
Če kdo po krivem nas razkači,
Slovenec vragov sto potlači.«
|
|
|
|
|
|
