Soča voda je šumela
Soča voda je šumela,
mesec je na nebu s'jal.
Ti pri oknu si slonela,
ko sem jaz slovo jemal.
Njemu dala si desnico,
poljubila ga srčno.
Men' pa dala si levico,
pa še to tako hladno.
Mila luna je sijala,
v bled mi gledala obraz.
Zadnjič roko si mi dala,
zadnjič, oh, za večni čas.
Vtujem kraju zdaj prebivaš,
oh, kak me srce boli.
Tamkaj z drugim srečo uživaš,
moj spomin t' je ne kali.
|
|
