Ali ste vedeli...?
da je arhitekturno podobo slovenskega glavnega mesta v mnogo čem odločilno zaznamoval svetovno znan slovenski arhitekt Jože Plečnik? Njegov vpliv na sam izgled mesta je bil tako velik, da prestolnico nekateri imenujejo kar Plečnikova Ljubljana. Njegova največja dela v Ljubljani zajemajo Narodno in univerzitetno knjižnico, Centralni stadion, pokopališki kompleks Žale, prireditveni prostor Križanke, glavno Tržnico, Tromostovje in še bi lahko naštevali. Plečnik je s sebi lastnim arhitekturnim slogom močan vtis pustil tudi drugod po svetu, predvsem v Pragi in na Dunaju. Jože Plečnik pa ni bil le velik arhitekt, temveč je bil tudi velik domoljub, katerega velika želja je bila samostojna slovenska država.
|
|
Stoji, stoji Ljubljan’ca
Stoji, stoji Ljubljan'ca,
Ljubljan'ca dolga vas.
Na sredi te Ljubljan'ce
je lipca zelena.
Pod lip'co stoji miza,
oj, miza kamnata.
Okoli mize stolci,
oj, stolcev je dvanajst.
Na njih sedijo fantje,
oj, fantje Ljubljančani.
Tako se pogovarjajo,
kam drev' v vas pojdejo.
Najmlajši ta pa pravi:
"Jaz pojdem k ljub'ci v vas.
Jo rajtam zapeljati,
potem pa vandrati."
Dekle za lip'co stalo,
vse dobro slišalo.
Je brž domov zbežalo
v svojo kamro velbano.
"Odpiraj, ljub'ca, kamro,
nocoj to zadnjo noč !"
"Ne bom ti je odprla,
ne zdaj ne nikdar več.
Teb' ne bo treba vandrati,
men' pa ne zibati."
"Prešmentani jeziki,
da vse ti povedo !"
"Men' ni noben povedal,
sem sama slišala.
Ko sem za lip'co stala,
za lip'co zeleno."
|
|
|
|
