|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da je Slovenija tudi dežela gozdov? Več kot 56% površine Slovenije pokriva gozd, kar jo uvršča med tri najbolj gozdnate države v Evropi! Slovenija je izjemna tudi po tem, da za razliko od večine ostalih držav, v njej delež gozda v zadnjih desetletjih narašča.
|
|
PREDSTAVITEV KNJIGE
Dimitrij Kebe in Andrej Šiško
Peter Kozler in zemljovid slovenske dežele
Založba Amalietti & Amalietti, Ljubljana, 2013
Kratka predstavitev knjige Peter Kozler in Zemljovid Slovenske dežele
Peter Kozler predstavlja nedvomno najlepši primer delovanja starodavne Slovenske pravde (institutio sclavenica) še iz časov stare Karantanije ali Slovenije, ko pripadnost slovenskemu narodu ni temeljila zgolj na rodu in krvi, temveč tudi na možnosti prostovoljne odločitve tujca, da je sprejel slovensko pravo, kulturo in običaje in tako postal polnopraven član naše narodne skupnosti. Pogosto so bili tisti, ki so na tak način postali Slovenci, celo mnogo bolj zavedni in domoljubni kot prenekateri Slovenci po rodu in krvi. Peter Kozler je tipičen primer tovrstnega slovenskega domoljuba, saj je kljub nemškim staršem postal eden največjih Slovencev sploh.
Njegov Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin iz sredine 19. stoletja sodi med izjemno pomembna dela, ki jih je spodbudil politični program Zedinjene Slovenije. Uvrstimo ga lahko med svetinje in najpomembnejša znamenja slovenskega naroda ter smo lahko nanj upravičeno ponosni. Na Zemljovidu Kozler ne samo izrecno zapiše ime Slovenska dežela, temveč gre tudi za prvi prikaz celotnega tedanjega slovenskega narodnostnega ozemlja in prvi objavljeni zemljevid s slovenskimi zemljepisnimi imeni.
V najini knjigi je prvič v zgodovini predstavljenih vseh pet izdaj Kozlerjevega Zemljovida slovenske dežele in pokrajin: dve z letnico 1853, dve iz leta 1864 in izdaja iz leta 1871, ki neizpodbitno dokazujejo, da je Kozler svoj prvotni Zemljovid še izboljšal, dopolnil in ga razširil na jugu in severovzhodu. Vendar pa so nam to "slovenski" znanstveniki desetletja sistematično prikrivali in venomer znova poudarjali domnevno "mejo" na reki Dragonji in to kljub očitni neizmerni narodni škodi! Kozler je dejansko slovensko narodno mejo v izpopolnjenih izdajah Zemljovida razširil na jugu do mesta Senja oziroma do trdnjave Nehaj.
Izjemnega pomena je tudi Kozlerjeva knjižica, napisana leta 1848 in natisnjena leta 1849, z naslovom Program levice v avstrijskem parlamentu, z ozirom na slovensko in italijansko Avstrijo. Avstrijska levica je namreč leta 1848 med konstitutivne, enakopravne in posledično zgodovinske narode Avstrije štela Nemce, Poljake, Čehe, Italijane in Slovence. V knjižici je Peter jasno opisal kako bi morala zgledati slovenska narodna država – Slovenska-Avstrija ali Slovenija, ki bi jo sestavljale slovenska Štajerska in Koroška, celotna Krajnska, Goriška in Istra z Istrskimi oz. Kvarnerskimi otoki, vanjo pa bi morali soditi tudi Ogrski Slovenci.
Kot izreden človek in prvorazredni domoljub, narodni buditelj, bojevnik za pravice in svoboščine, pravnik, podjetnik, mecen, narodopisec, novinar, politik in seveda izjemno pomemben zemljepisec, si Peter Kozler nesporno zasluži, da ga uvrstimo med znamenite Slovence, sedanji in prihodnji rodovi Slovencev pa bi se morali o njem in njegovem delu učiti v šolah. Nihče nam namreč nima pravice skrivati najlepšega, najboljšega in največjega Zemljovida Slovenske dežele in pokrajin Petra Kozlerja! Verjamemo, da s tem našim delom postavljamo Petra na tisti zemljevid, na katerega nedvomno sodi, na zemljevid največjih in najpomembnejših Slovencev 19. stoletja in obenem vseh časov!
VSEBINA
O avtorjih 4
Predgovor 5
Življenje in delo Petra Kozlerja 11
Rodbina Kozler (Kosler) 13
Peter Kozler (1824-1879) 16
Viri in literatura 29
Dogodbe Kozlerjevega Zemljovida slovenske dežele 35
Dogodbe Zeljovida slovenske dežele po Kozlerjevi smrti 49
Sklep 85
Viri in literatura 88
Spisi Petra Kozlerja 93
Odprto pismice gosp. Ambrožu 95
Drugo odprto pismice g. Ambrožu 97
Domorodne misli 98
Konec 104
Slovenci na Ogerskim 107
Konec 114
Dogodbe prvega zemljevida slovenske dežele 116
Faksimile spisov in odlomkov spisov Petra Kozlerja 125
Pregled izdaj Kozlerjevega Zemljovida slovenske dežele in pokrajin 159
Kozlerjeve slike in diplome/priznanja 195
Skrbniki Slovenske slave 203
Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin Petra Kozlerja, Dunaj, 1864, 2. izdaja iz tega leta s pripisom – »družabnikom Slovenske Matice, konec leta 1864«. Gre za najbolj dodelano in najkakovostnejšo izdajo Kozlerjevega Zemljovida. Zemljovidu je dodano slovensko ozemlje na jugu, pri Ogulinu, ter na jugovzhodu od Varaždina, Zagreba do Karlovca.
|
|
|
|
|
|
