O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Zgodovina

    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da smo Slovenci narod smučarjev? Prebivalci Blok so že pred davnimi časi izumili svoj model smuči, Bloški smučarji pa so še danes ena večjih slovenskih zanimivosti! Svoj smučarski karakter pa smo Slovenci izkazovali tudi v sodobnih smučarskih disciplinah, ki so v svet ponesle imena številnih smučarskih asov od Bojana Križaja, Borisa Strela, Jureta Franka, Jureta Koširja ter Mateje Svet, Katje Koren, Urške Hrovat in številnih drugih. Piko na i je leta 2007 postavil Andrej Jerman s prvo slovensko zmago na smukaški preizkušnji. Slovenci premoremo tudi dva svetovna prvaka v smučarskih skokih, Francija Petka ter Roka Benkoviča ter dvakratnega skupnega zmagovalca skakalne sezone in zmagovalca novoletne turneje, Primoža Peterko, vsako leto pa so v Sloveniji tudi znamenite tekme svetovnega pokala: ženski slalom za Zlato lisico, moški slalom v Kranjski gori in tekma v smučarskih skokih ali poletih v Planici.

    Novo pričevanje potrjuje nasilno smrt Ivana Cankarja


    Poišči pot si svojo končno sam,
    Slovenec moj, in ne pozabi:
    sovrag ti pravi je le "brat Slovan",
    ki vselej lopnil prvi bo po tvoji glavi!

    (Leopold Verbovšek, 1985)


    21. listopada 2011 smo na našem spletnem mestu objavili članek z naslovom Cankarjeva smrt je bila političen umor, na katerega smo prejeli več odzivov. Najpomembnejši je vsekakor odziv g. Andreja Lenarčiča iz Ljubljane, ki je izrazil željo, da bi se sestal z avtorjem prispevka Dimitrijem Kebetom. Do sestanka je prišlo 2. grudna 2011, v ponedeljek 5. grudna, pa je nastal obojestransko podpisan zapisnik sestanka.

    Andrej Lenarčič je povedal, da ga je pozitivno presenetil članek o Cankarjevi smrti, v katerem je naletel na trditve, ki mu jih je zaupno povedala tudi njegova mama. Njegova stara mama Marija Pavčič - Mici je bila v ožjem krogu strankarske družbe Ivana Cankarja. Njena hči in njegova mama Zora, pa je kot desetletna deklica skupaj s svojima starejšima sestrama Ivanu Cankarju redno prinašala hrano in druge potrebščine na Rožnik.



    kopija zapisnika pričevanja Andreja Lenarčiča, poslanca prvega sklica parlamenta Republike Slovenije med leti 1990 in 1992

    Kot dokaz o tesni družinski povezanosti z Ivanom Cankarjem je predočil staro razglednico - dopisnico, ki je bila poslana njegovim sorodnikom na Koroško in jo je podpisal tudi Ivan Cankar s pripisom - Srečno! Andrej Lenarčič je glede smrti Ivana Cankarja izrecno poudaril, da mu je mama Zora samo enkrat zaupno povedala, da so Cankarja pretepli na "Kongresnem trgu" in da je obležal pod stopnicami. Pripomnil je še, da se o tem dogodku še po 2. svetovni vojni nihče ni upal pogovarjati.



    Prva stran dopisnice, Pozdrav z Rožnika, ki so jo na Koroško poslali Marija Pavčič - Mici, Ivan Cankar, Marjan in Nande

    Pričevanje g. Lenarčiča je tretji neodvisni vir o nasilni smrti Ivana Cankarja, ki so ga protislovenski zagovorniki "ujedinjenja" leta 1918 ubili zaradi njegovega prizadevanja za samobitnost slovenskega naroda. Ubili so ga tisti, ki jim je posvetil besede: "Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni!" Nikakor pa to niso bili Slovenci!

    Ob 93. obletnici tragične smrti Ivana Cankarja, ki jo bomo obeležili v nedeljo 11. 12. 2011, bi bil res že čas, da bi resnica o katastrofalni smrti največjega slovenskega pisatelja prišla v slovensko javnost. Razen, če se morda slovenski mediji bojijo resnice in dejstva, da so Cankarja do smrti pretepli trije srbsko govoreči moški?!



    dopisnica s podpisom Ivana Cankarja in pripisom Srečno!

    Ivan Cankar je bil izjemen govornik in ljudski tribun, ki je s svojim ognjevitim nastopom izjemno vplival na širše ljudske množice. Iz strahu, da ob "ujedinjenju po srbsko" ne bi spuntal slovenskega naroda, so protislovenski politični ideologi naročili njegov uboj.

    V dokaz Cankarjevega buditeljskega govorništva prilagamo odlomek iz njegovega predavanja z naslovom Očiščenje in pomlajenje v Ljudskem odru v Trstu, dne 20. malega travna 1918:

    "Ker narod potrebuje v teh težkih časih vse svoje sile, kliče vse in vsakogar! Če kdaj, v teh časih je potreba, da si zvesto pogledamo iz obraza v obraz, da si sežemo v roke, se strnemo v eno vrsto. Strahopetec je, kdor zdaj trepeče, da bi se mu ob takem zbližanju morda ne odkrhnila ta ali ona mrvica njegovih strankarskih načel in njegovega svetovnega naziranja. Prijatelji, zdaj gre za življenje in smrt! Jaz upam v življenje! In takrat, kadar si uresničimo to pravo življenje, takrat si bomo zopet pogledali v oči in se povprašamo: "Kdo si? Kako misliš ti? Ali si mi brat ali nebrat? - Zdaj pa je vrsta ena, je prapor en sam! /…/

    Nikdar se še ni naš slovenski narod tako visoko, tako sijajno razmahnil, kakor v teh zadnjih dveh letih vojne. Dokazal je vsemu svetu, da je zrel za svobodo, zrel za lasten svoj dom. Priznam odkrito, da sem v prvih mesecih vojne trepetal za ta narod, ki ga ljubim, kolikor človek ljubiti more. Rekel sem si v plahem srcu: "Ta peščica dobrih ljudi ob Adriji bo v svetovnem metežu izginila, bo poteptana, truplo njeno bo vrženo v morje!" - Ni me sram tiste plahosti; saj vem, da jih je bilo mnogo, ki so mislili kakor jaz. Kmalu že pa sem videl znamenja, videl jih v svojo srčno radost in obenem v svojo sramoto, da tega naroda, ki ga ljubim - nisem poznal. Ne poznal odporne moči njegove, ne politične zrelosti njegove, ne njegove samozavesti. Tako so nas tujci in potujčenci delali majhne in slabe, da smo nazadnje že sami verovali v to svojo neznatnost in nemoč! Izkazalo pa se je, da nas ta silni vihar ni potisnil k tlom, temveč, da nam je opral duše in srca, nas pomladil, nas dvignil kvišku! /…/

    Na dom svoj novozgrajeni bomo Slovenci napisali: "Iz močvirja se je vzdignil!" - Iz ponižanja, iz hlapčevstva, iz sramote in bede se bo vzdignil naš narod v novo, svetlo življenje, očiščen in pomlajen, vreden član v družini narodov, očiščenih in pomlajenih."



    Dimitrij Kebe, v Ljubljani, 09. 12. 2011



    Več o Cankarjevi resnični smrti preberite v članku z naslovom Cankarjeva smrt je bila političen umor




    Pregovor dneva
    Kdor te na skrivaj obrekuje, se te boji; kdor se ti prilizuje, te zaničuje.
    več pregovorov


    Rojstva:
    1933 Franci Zagoričnik, slovenski pesnik, prevajalec († 1997)
    1924 Duša Počkaj, slovenska gledališka in filmska igralka († 1982)
    1905 Mile Klopčič, slovenski pesnik († 1984)
    Smrti:
    1887 Fran Levstik, slovenski pesnik, dramatik, kritik, jezikoslovec (* 1831)
    Prazniki:
    mednarodni dan boja proti nestrpnosti


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com