O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • 16. Svečan – 2011 - Trojanski konji na delu


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da ima Slovenija (žal, saj bi morala biti precej daljša tako v smeri sever, kot tudi v smeri jug), drugo najkrajšo obalo izmed vseh Sredozemskih držav? Kljub le 47 km obale pa slovenski ribiči letno nalovijo več tisoč ton rib, slovensko največje pristanišče Luka Koper letno pre-tovori več kot 11 milijonov ton tovora, na skrajnem južnem koncu obale se nahajajo soline stare več kot 700 let, poleg vsega pa se lahko slovenska obala pohvali s kar zajetno gostinsko-turistično ponudbo, ki jo letno preizkusi več kot 450.000 turistov.

    16.02.2011
    16. Svečan – 2011 - Trojanski konji na delu



    Že 01. Svečana 2011 je Državni zbor Republike Slovenije s 63. glasovi za (SD, SDS (!), Zares, DeSUS in LDS), 3. proti (SNS), med tem ko so poslanci SLS zapustili dvorano Državnega zbora pred odločanjem, sprejel »Deklaracijo Republike Slovenije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (DePNNS)«. Sprejetje te dolgoročno pomembne deklaracije ni našlo medijskega prostora v veliki večini javnih občil in posledično pravzaprav ni imelo skoraj nikakršnega odmeva med slovenskim narodom. Ravnanje večine medijev in pa dejstvo, da so enako glasovali poslanci koalicije ter največje opozicijske stranke Janševe SDS zadostuje, da »Deklaracijo« podrobneje pogledamo.

    Stališča Državnega zbora RS so zajeta v petih točkah omenjene Deklaracije in se nanašajo na kolektivne pravice pripadnikov poimensko naštetih narodnih skupnosti nekdanje SFRJ: Albance, Bošnjake, Črnogorce, Hrvate, Makedonce in Srbe (našteti so po abecednem vrstnem redu). V 3. točki je Državni zbor zavzel stališče, da naštetim narodnim skupnostim posebej pripada kolektivna pravica do lastnega samoorganiziranja na narodnostni podlagi, s čimer lahko uživajo in razvijajo kulturo svojega naroda, jezik, pisavo, zgodovino in svojo prisotnost v slovenski javnosti ter tako prispevajo k multikulturnosti Slovenije. »Republika Slovenija ne le priznava, temveč takšno dejavnost tudi spodbuja, hkrati pa si bo prizadevala za uveljavitev pravnih okvirov, ki bi zagotovili materialne in druge oblike podpore njihovemu delovanju«. Prav v tej točki in seveda v materialni podpori se skriva bistvo zahtev po priznanju narodnostnih manjšin pripadnikom narodov iz nekdanje SFRJ. Gre seveda za dodatna finančna sredstva in s tem povezan boljši status ter večjo moč v slovenski družbi. Ker so seveda proračunska sredstva omejena gre to lahko zgolj na račun manjšanja finančnih sredstev namenjenih kulturi in ohranjanju ter razvoju istovetnosti slovenskega naroda.

    V 4. točki je navedeno, da sta naša država Republika Slovenija in naš narod Slovencev odgovorna za pomoč in ustvarjanje pogojev za ohranjanje in razvoj identitete vsakega naroda (!). Najbrž ni odveč zapisati da slovenski narod nikakor ni in ne more biti odgovoren za ohranjanje in razvoj identitete vsakega naroda, kot so v Deklaracijo zapisali »vrli slovenski poslanci«. Smo pa zagotovo odgovorni za ohranjanje in razvoj lastnega slovenskega naroda. Očitno so v Deklaraciji zapisani različni izrazi oziroma pojmi, ki imajo seveda tudi različni pravni pomen in status. Medtem ko je v prvih treh točkah govora o narodnostnih skupnostih, je v točki 4 govora celo o vseh narodih in ne več o narodnih skupnostih. Besedilo bi torej lahko razumeli na različne načine. Pojma narod in narodna skupnost namreč nimata enakega pomena, zapis »vsak narod« pa lahko pomeni dobesedno pripadnike vsakega naroda, ne le v drugi točki poimensko naštetih narodnostnih skupnosti narodov bivše SFRJ. Torej bi pravice lahko pripadle tudi Poljakom, Bolgarom, Romunom, Nemcem, Francozom, Kitajcem, in vsem pripadnikom kateregakoli naroda, ki prebivajo v Republiki Sloveniji.

    V 5. točki Deklaracije »Državni zbor pričakuje, da bo Vlada Republike Slovenije na podlagi stališč, ki jih izraža ta deklaracija in v okviru svojih pristojnosti zagotovila stalno skrb za ustvarjanje možnosti ohranjanja in razvoja identitete navedenih narodnih skupnosti«. Vlada RS naj bi celo ustanovila »Sosvet pri Vladi«, ki bi obravnaval vprašanja, zahteve (!) in predloge obravnavanih narodnostnih skupnosti. V tej točki je torej spet govora o narodnih skupnostih in ne o narodih, kot v 4. točki.

    Deklaracija se v svojem uvodu sklicuje na več dokumentov, dejstev in želja, pri tem pa navaja tudi nekakšna priporočila Sveta Evrope, OZN, OVS ter EU in pa Okvirno konvencijo Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin na območjih, kjer gre za njihovo »tradicionalno poselitev« ali za »znatno število pripadnikov«.

    V primeru Republike Slovenije seveda ne more biti govora o »tradicionalni poselitvi«, znatno število pripadnikov pa tudi ne more biti merilo. Ni nam tudi znano, da bi zaradi znatno večjega števila Turkov ali Srbov in Hrvatov v Nemčiji, na Švedskem ali na Nizozemskem, kot v Sloveniji, naštete države EU nameravale priznati Turkom, Srbom ali Hrvatom status narodne manjšine. Vsem je popolnoma jasno, da gre za ekonomske migrante, ljudi ki so šli od doma s trebuhom za kruhom, ker so hoteli boljši zaslužek. Če bi ti ljudje resnično hoteli pomagati svojemu narodu k razvoju in ohranjanju identitete, bi se vrnili domov ter tam aktivno posegli v družbo, ki bi ji lahko posredovali svoje pridobljeno znanje in bogate izkušnje iz tujine. A v tem primeru seveda ne bi bili deležni posebnih privilegijev – beri posebej za to namenjenih proračunskih finančnih sredstev.

    Mnenja, da je ravnanje Državnega zbora precej čudno je tudi Zakonodajnopravna služba Državnega zbora. Ta med drugim opozarja na nedorečene podrobnosti samega besedila Deklaracije, kakor tudi na dejstvo, da je varstvo pravic narodnih manjšin ustavna materija.
    Ustava dejansko posebne zaščite drugih narodnih skupnosti ne predvideva, kar pomeni da gre v konkretnem primeru za narodnostne skupnosti, ki jih Deklaracija privilegira nasproti drugim in v nasprotju z določbami Ustave RS. Poleg tega Zakonodajnopravna služba Državnega zbora poudarja, da so splošne pravice individualnim pripadnikom narodnih skupnosti že zagotovljene v Ustavi, in sicer v 14., 61., 62. in 63. členu. Seveda se je po sprejeti Deklaraciji že pojavila zahteva po enakem statusu nemške narodnostne skupnosti v Republiki Sloveniji.

    Bralcem prepuščamo v lastno presojo upravičenost naslova našega članka »Trojanski konji na delu«, prav tako pa naj tudi sami razmislijo o tem kdo Trojanski konji dejansko so. Celotno uradno in prečiščeno besedilo Deklaracije lahko preberete tukaj .




    blank



    Pregovor dneva
    Običaji starine, so ščit domovine.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1945 Narodni odbor za Slovenijo izda odredbo o ustanovitvi Slovenske narodne vojske
    1907 ustanovljena Slovenska kmečka zveza
    824 prva pisna omemba Celja
    Rojstva:
    1842 Pavel Turner, slovenski publicist († 1924)
    Smrti:
    1960 Ivan Pregelj, slovenski pisatelj (* 1883)
    1921 Luka Svetec, slovenski jezikoslovec, pisatelj, pesnik (* 1826)
    1868 Ignacij Holzapfel, slovenski pesnik, teolog, dekan (* 1799)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com