O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • 9. Veliki traven - Koga zanima EU?


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da so na Slovenskem in sicer v Celju, v 14. in 15. stoletju živeli grofje, ki so na višku svoje moči kot knezi, posegali celo že po cesarski kroni Rimsko-nemškega cesarstva? Bili so izvorni slovenski plemiči. Njihove družinske povezave in zavezništva so na višku Celjske dinastije segali od Otomanskega imperija, preko Srbskih despotov do Hrvaških banov, od mogočnih Frankopanov, pa do Poljskih in Madžarskih kraljev. Barbara Celjska je bila celo Madžarska in Češka kraljica ter cesarica Svetega Rimsko-nemškega cesarstva. Posedovali so ogromno bogastvo tako v zemlji kot v denarju, še zlasti pa so sloveli po odlični vojski. Ambicioznost, visoke želje in številne spletke, ki so jih pripeljale tako daleč, pa so na koncu zanje bile tudi usodne. Zadnjega moškega potomca celjske rodbine, Urha II. Celjskega, hladnokrvno umorijo leta 1456 v Beligradu.

    09.05.2007
    9. Veliki traven - Koga zanima EU?



    Na današnji dan obeležujemo dan Evrope, ki velja za enega od petih simbolov evropske unije. In kaj drugega naj civilna družba počne, kot da se udeležuje prireditev, ki obravnavajo tematiko EU? Zato smo obiskali okroglo mizo z naslovom "EU - včeraj, danes in jutri", katero je organiziral Zavod PIP in sofinanciral Urad vlade za informiranje s 1500 €. V veliki dvorani Univerze v Mariboru je okrogli mizi prisostvovalo 20 oseb (5 novinarjev in 15 obiskovalcev), skoraj toliko je bilo tudi članov zasedbe pevskega zbora, ki so zapeli najprej slovensko, nato pa še evropsko himno. Te številke so bridek dokaz zanimanja ljudi za EU v mestu Maribor, ki je univerzitetno mesto, kandidat za kulturno prestolnico Evrope in prestolnica vzhodne slovenske kohezijske regije. Podatki o zanimanju sicer ne presenečajo, saj je institucionalni ustroj EU blizu le političnim elitam, ki neutrudno skrbijo za njegovo promocijo.

    Podobno je bilo na današnji okrogli mizi, na kateri je razprava tekla o preteklosti ter prihodnosti EU in, kajpada, trenutnem stanju evropskih institucij, gospodarskih kazalcih in drugih "dosežkih" evropske integracije. Kot običajno, ni bilo predstavljenih kredibilnih in resnih protiargumentov ter kritik na račun EU. Prisotna predstavnika društva Hervardi in Zveze domoljubnih društev Hervardi sta z vprašanji aktivno sodelovala pri debati, za katero je bilo, ob koncu okrogle mize, namenjenih celih 5 minut!

    Vprašanja, ki so bila zastavljena sodelujočim, so se nanašala na čedalje večjo grožnjo narodom (konkretno Slovencem), ki jo predstavljajo nenadzorovane in prekomerne ekonomske in druge migracije. Te pa več kot očitno vodijo v neizbežen konflikt. Izpostavljena pa je bila tudi enakopravnost slovenskega jezika pred institucijami EU ter v raznih postopkih v državah članicah EU, pri čemer je treba poudariti, da mnogo razpisov sploh ni prevedenih v Slovenščino, v postopkih pa se kršijo osnovne pravice udeležencem in se jim (povzeto iz resničnega primera) za prevajalce dodeljuje srbo-hrvaško govoreče osebe.

    Glede na poročilo z okrogle mize smo enotnega mnenja, da odgovori niso bili zadovoljivi, saj se je pokazalo, da se odgovorne osebe s problemom migracij in integriranja dejansko ne znajo soočiti. Tako smo lahko razumeli izjavo g. Antona Kokalja, predsednika odbora Državnega zbora za evropske zadeve. Čeprav so bile v celi uri in pol okrogle mize migracije izpostavljene le bežno, se je na koncu izkazalo, da v resnici predstavljajo resen problem s katerim se bo potrebno slej ko prej spoprijeti. Sogovorniki so zgoraj napisanemu navkljub ostali zvesti prepričanju, da je edina možna prihodnost Evrope - multietnična Evropa. Zaključke naredite sami!




    blank



    Pregovor dneva
    Ne zanesi se na tujo kašo pri svoji doma.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1944 zavezniško letalstvo v Mariboru bombardira industrijske obrate in most čez Dravo
    1834 ustanovljena trgovska šola v Ljubljani
    1813 konča se bitka narodov pri Leipzigu
    Rojstva:
    1878 Franc Grivec, slovenski teolog, zgodovinar, slavist († 1963)
    1876 Janko Šlebinger, slovenski književni zgodovinar († 1951)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com