Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!
Ali ste vedeli...?
da so na Slovenskem in sicer v Celju, v 14. in 15. stoletju živeli grofje, ki so na višku svoje moči kot knezi, posegali celo že po cesarski kroni Rimsko-nemškega cesarstva? Bili so izvorni slovenski plemiči. Njihove družinske povezave in zavezništva so na višku Celjske dinastije segali od Otomanskega imperija, preko Srbskih despotov do Hrvaških banov, od mogočnih Frankopanov, pa do Poljskih in Madžarskih kraljev. Barbara Celjska je bila celo Madžarska in Češka kraljica ter cesarica Svetega Rimsko-nemškega cesarstva. Posedovali so ogromno bogastvo tako v zemlji kot v denarju, še zlasti pa so sloveli po odlični vojski. Ambicioznost, visoke želje in številne spletke, ki so jih pripeljale tako daleč, pa so na koncu zanje bile tudi usodne. Zadnjega moškega potomca celjske rodbine, Urha II. Celjskega, hladnokrvno umorijo leta 1456 v Beligradu.
17.05.2007
17. Veliki traven - Kako zapeti himno!
Na prireditvah in večjih dogodkih državniškega značaja običajno zaigra ali zapoje himna Republike Slovenije.
Zlasti v športnih objektih je čudovito slišati petje himne zbrane množice. Prevzame te in te ponese. Če je seveda ubrano in pravilno. Žal smo ob nastopih slovenskih reprezentanc prevečkrat deležni katastrofalnega petja slovenske himne. Kakor da ne bi bilo dovolj že to, da imamo naslov svoje himne v tujem jeziku, je za začimbo, niti zapeti ne znamo. Večina seveda.
Slovenci imamo posebnost, dvojino. Očitno imamo zaradi tega vse dvojno – dvojni naslov Zdravica/Zdravljica, dvojna glasba Premrlove in Predinove Zdravljice itd.
Le redko pa smo deležni (zakaj le) tako izvrstne izvedbe himne, kot jo je zapela Alenka Gotar v Helsinkih. Zato jo poslušajmo in se jo naučimo, da bomo lahko nanjo še bolj ponosni.
Dogodki: 1980 Bojan Križaj v Wengnu doseže prvo slovensko zmago v alpskem smučanju 1888 izhajati prične slovenska literarna revija Dom in Svet Rojstva: 1890 Fedor Gradišnik, slovenski dramatik († 1972) 1873 Karel Ozvald, slovenski pedagog († 1946)
