O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • 13. mali traven – 2015 – Ob 500. obletnici velikega slovenskega kmečkega punta – kramole


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da ima klekljanje čipk, ki že od nekdaj velja za višek znanja in spretnosti v ročnih delih tudi v naših krajih dolgoletno tradicijo? Najbolj znana je gotovo idrijska čipka, kateri po zgodovinskih zapisih lahko sledimo več stoletij nazaj. Med drugim je bila v Idriji že 1876 ustanovljena samostojna čipkarska šola, dandanes pa tradicijo idrijske čipke občani nadaljujejo z vsakoletnim tradicionalnim mednarodnim čipkarskim festivalom.

    13.04.2015
    13. mali traven – 2015 – Ob 500. obletnici velikega slovenskega kmečkega punta – kramole





    Hervardi ob 500. obletnici velikega slovenskega kmečkega punta – kramole (1515), pripravljamo več člankov posvečenih slovenskim kmečkim vojnam. V ta namen smo v oddelku Zgodovina objavili prvi članek z naslovom Kramola – upor zoper protiljudsko oblast.

    Slovenske kmečke vojne predstavljajo svetel zgled naših prednikov, ki so se uprli svojim tlačiteljem, v skladu s pozneje napisano Prešernovo pesnitvijo Krst pri Savici in slovitim verzom zapisanim v njej: »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi«.

    Največje slovenske kramole (v 8. stoletju, 1478, 1515, 1573, 1635 in 1713) smemo glede na število prebivalcev v takratnih slovenskih deželah, mirno uvrstiti med največje upore v svetovnih razsežnostih. Sodijo ob bok kmečkemu uporu v arabskem bagdadskem kalifatu v 9. stoletju, uporu v grškem bizantinskem cesarstvu, uporu na Kitajskem, ter kmečki vojni in vstaji v Angliji ter Nemčiji v 16. stoletju.

    Za začetek je potrebno pojasniti tri ključne pojme, ki so povezani s slovenskimi kmečkimi vojnami oziroma vstajami. To so pojmi kramola, kmet in stara pravda.

    Kramola je naravna in s tem starodavna ter neodtujljiva pravica ljudstva do upora zoper vladarja in oblast, ki bi zlorabila svoj položaj ter od ljudstva podeljene pravice in dolžnosti ter postala tiranska oziroma, kot bi rekli dandanes – totalitarna. Enako velja tudi za oblast, ki navzven na prvi pogled ne zgleda tiranska, kljub temu pa deluje proti interesom ljudstva, ki je izvirni suveren in nosilec oblasti. V skladu s starodavno Slovensko ljudovlado je imelo slovensko ljudstvo neodtujljivo pravico, da se je takšnemu vladarju ter oblasti in takšnemu nedopustnemu početju uprlo, tovrsten upor ali punt pa se imenuje kramola. Slovensko ljudstvo in slovenski narod seveda to pravico tudi dandanes še zmeraj imata, saj sicer ne bi bila neodtujljiva.

    Pojem »kmet« je imel pred tisoč leti povsem drugačen pomen, kot ga ima danes, ko ga marsikdo v žargonu uporablja kot nekaj omalovaževalnega, celo zaničljivega. Po pisanju zgodovinarja Josipa Mala je namreč beseda kmet izvirno v slovenščini »označevala prvotno stalno naseljenega, polnopravnega, svobodnega človeka, ki je imel pravico, udeleževati se sodnih zborov ter sodelovati na ljudskih večah.« Kmetje so torej bili v izvirni Slovenski ljudovladi svobodni ljudje, polnopravni državljani, ki so lahko dejansko odločali o svoji usodi.

    Pojem »stara pravda« je tretji pojem, tesno povezan s slovenskimi kmečkimi vojnami. Pravzaprav predstavlja stara pravda rdečo nit, in geslo, ki je povezano s skoraj vsemi slovenskimi kmečkimi punti – kramolami. V tem pojmu se dobesedno skriva »pravna država«, saj pravda zraven dajatve pomeni v prvi vrsti pravico, resnico, in pravdni postopek v skladu s tem. Zato nikakor ni čudno, da so besede Stara prauda in »Leukhup leukhup leukhup leukhup woga gmaina, obenem tudi prve slovenske tiskane besede, natisnjene v zvezi s slovensko kmečko kramolo leta 1515.

    Več o pojmu kramola lahko preberete v članku Kramola – upor zoper protiljudsko oblast, podrobnejša razlaga ostalih pojmov in opisov kramol, pa sledi v prihodnjih dneh.




    blank



    Pregovor dneva
    Kjer vsi govorijo, nihče ne posluša.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1865 ustanovljena otroška bolnišnica v Ljubljani
    1814 prvi ljubljanski zobozdravnik predstavi svojo dejavnost
    Rojstva:
    1910 Alojzij Vadnal slovenski matematik († 1987)
    1898 Klement Jug, slovenski planinec, pisatelj, filozof († 1924)
    1808 Janez Bleiweis, slovenski politik, pisec, urednik († 1881)
    Smrti:
    1964 Frančišek Smerdu, slovenski kipar (* 1908)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com