O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • 30. listopad 2016 – Zagrebška škofija in tamkajšnje kraljestvo sta bila še v 17. stoletju slovenska


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da ima Slovenija (žal, saj bi morala biti precej daljša tako v smeri sever, kot tudi v smeri jug), drugo najkrajšo obalo izmed vseh Sredozemskih držav? Kljub le 47 km obale pa slovenski ribiči letno nalovijo več tisoč ton rib, slovensko največje pristanišče Luka Koper letno pre-tovori več kot 11 milijonov ton tovora, na skrajnem južnem koncu obale se nahajajo soline stare več kot 700 let, poleg vsega pa se lahko slovenska obala pohvali s kar zajetno gostinsko-turistično ponudbo, ki jo letno preizkusi več kot 450.000 turistov.

    30.11.2016
    30. listopad 2016 – Zagrebška škofija in tamkajšnje kraljestvo sta bila še v 17. stoletju slovenska



    V oddelku Zgodovina na našem spletnem mestu, smo objavili članek z naslovom Sveta Cirkva Zagrebečka Slovenska in Kraljestvo Slovenijeh, ki dokazuje, da sta bila v srednjem veku in prvih stoletjih novega veka tako Zagrebška škofija, kot tudi samo tamkajšnje kraljestvo slovenska in ne hrvaška.

    Zaradi deset tisočih beguncev pred osmanskimi Turki, ki so množično bežali v tedanje spodnje slovenske dežele iz Kosova, Srbije, Albanije, Bosne in prave Hrvaške, se je sestava prebivalstva v Kraljestvu Slovenijeh/RegnumSclavoniae drastično spremenila. Tudi zato je leta 1573 prišlo do velike kmečke kramole pod vodstvom Matije (Ambroža) Gubca. Uporni slovenski kmetje so želeli v Zagrebu razglasiti Slovensko kraljestvo, ki bi ga vodili sami in bi bilo sestavni del Cesarstva, ne pa več Krone svetega Štefana (Ogrske). Viri dokazujejo, da bi se to Slovensko kraljestvo v primeru zmage slovenskih kramolnikov razprostiralo vse do Jadranskega morja, vanj pa bi bili vključeni tudi zgornji slovenski deželi Krajnska in Štajerska.



    Zaradi poraza Gubčevih kramolnikov, se je položaj slovenskega prebivalstva v Kraljestvu Slovenijeh poslabšal, izboljšal pa se je položaj prebeglega hrvaškega plemstva. Sčasoma je Slovenijeh, dežela bezjaških Slovencev, ob pomoči Vatikana, ki se je bal slovenske reformacije, postala Hrvaška. Begunci in prebežniki, ki so v slovenskih krajih našli gostoljubje, so pozneje svoje gostitelje izdali in jih izbrisali v njihovi lastni deželi. Danes se potomcem bezjaških Slovencev niti sanja ne, kdo so bili njihovi predniki.

    Sleherna podobnost med »begunci« danes in tedaj je zgolj naključna … Današnji migranti so namreč v veliki meri prav potomci tistih Turkov, pred katerimi je zgoraj našteto prebivalstvo tedaj bežalo v slovenske kraje. Iz poznavanja lastne zgodovine se moramo učiti, da ne bomo ponovili enakih napak, kot so jih naši predniki …




    blank



    Pregovor dneva
    Bolje je malo lastnega, kakor mnogo tujega.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1918 v Mariboru ustanovljen Narodni svet za Štajersko
    Rojstva:
    1895 France Kralj, slovenski slikar († 1960)
    Smrti:
    1802 baron Jurij Bartolomej Vega, slovenski matematik, fizik, častnik (* 1754)
    Prazniki:
    evropski dan jezikov
    svetovni dan srca


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com