O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • 30. listopad 2016 – Zagrebška škofija in tamkajšnje kraljestvo sta bila še v 17. stoletju slovenska


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da smo tudi Slovenci imeli svoja brata pionirja letalstva? Brata Edvard in Pepi Rusjan sta po vzoru bratov Wright delovala na področju razvoja letalstva na slovenskem. Pomen njunega dela na področju letalstva za nadaljnji razvoj le tega je neizmeren. Brata, ki sta delovala kot načrtovalca, konstruktorja in pilota hkrati sta svoj prvi pravi polet opravila že leta 1909, in sicer z znamenitim letalom EDA1. Letalo je na višini 2 m preletelo razdaljo 60 m. Kasneje sta brata Rusjan svojo konstruktorsko pot nadaljevala v Zagrebu in še v nekaterih drugih mestih vse do smrtne letalske nesreče Edvarda, po kateri se je iz letalske znanosti počasi umaknil tudi njegov brat Pepi. Edvard Rusjan velja za prvega slovenskega letalca!

    30.11.2016
    30. listopad 2016 – Zagrebška škofija in tamkajšnje kraljestvo sta bila še v 17. stoletju slovenska



    V oddelku Zgodovina na našem spletnem mestu, smo objavili članek z naslovom Sveta Cirkva Zagrebečka Slovenska in Kraljestvo Slovenijeh, ki dokazuje, da sta bila v srednjem veku in prvih stoletjih novega veka tako Zagrebška škofija, kot tudi samo tamkajšnje kraljestvo slovenska in ne hrvaška.

    Zaradi deset tisočih beguncev pred osmanskimi Turki, ki so množično bežali v tedanje spodnje slovenske dežele iz Kosova, Srbije, Albanije, Bosne in prave Hrvaške, se je sestava prebivalstva v Kraljestvu Slovenijeh/RegnumSclavoniae drastično spremenila. Tudi zato je leta 1573 prišlo do velike kmečke kramole pod vodstvom Matije (Ambroža) Gubca. Uporni slovenski kmetje so želeli v Zagrebu razglasiti Slovensko kraljestvo, ki bi ga vodili sami in bi bilo sestavni del Cesarstva, ne pa več Krone svetega Štefana (Ogrske). Viri dokazujejo, da bi se to Slovensko kraljestvo v primeru zmage slovenskih kramolnikov razprostiralo vse do Jadranskega morja, vanj pa bi bili vključeni tudi zgornji slovenski deželi Krajnska in Štajerska.



    Zaradi poraza Gubčevih kramolnikov, se je položaj slovenskega prebivalstva v Kraljestvu Slovenijeh poslabšal, izboljšal pa se je položaj prebeglega hrvaškega plemstva. Sčasoma je Slovenijeh, dežela bezjaških Slovencev, ob pomoči Vatikana, ki se je bal slovenske reformacije, postala Hrvaška. Begunci in prebežniki, ki so v slovenskih krajih našli gostoljubje, so pozneje svoje gostitelje izdali in jih izbrisali v njihovi lastni deželi. Danes se potomcem bezjaških Slovencev niti sanja ne, kdo so bili njihovi predniki.

    Sleherna podobnost med »begunci« danes in tedaj je zgolj naključna … Današnji migranti so namreč v veliki meri prav potomci tistih Turkov, pred katerimi je zgoraj našteto prebivalstvo tedaj bežalo v slovenske kraje. Iz poznavanja lastne zgodovine se moramo učiti, da ne bomo ponovili enakih napak, kot so jih naši predniki …




    blank



    Pregovor dneva
    Kjer vsi govorijo, nihče ne posluša.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1865 ustanovljena otroška bolnišnica v Ljubljani
    1814 prvi ljubljanski zobozdravnik predstavi svojo dejavnost
    Rojstva:
    1910 Alojzij Vadnal slovenski matematik († 1987)
    1898 Klement Jug, slovenski planinec, pisatelj, filozof († 1924)
    1808 Janez Bleiweis, slovenski politik, pisec, urednik († 1881)
    Smrti:
    1964 Frančišek Smerdu, slovenski kipar (* 1908)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com