O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Referendum 2008


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da je čebelarstvo že od nekdaj nepogrešljivo vpeto v slovenski prostor? V Sloveniji čebelarimo s svetovno znano Kranjsko sivko, ki se od svojih sorodnic loči predvsem po nenapadalnosti, pridnosti in delavnosti. Gotovo najbolj znani slovenski čebelar Anton Janša je v zvezi s čebelarstvom že pred skoraj tristo leti svetoval tudi na avstrijskem cesarskem dvoru. Čebela je edina domača žival, ki ni udomačena in se še vedno vede kot pred tisoče leti. Čebelarstvo so poznali že v starem Egiptu okrog 4000 let pr. Kr. Za kilogram akacijevega medu je potrebnih približno 120.000 čebeljih poletov, kar pomeni obisk okrog 4 milijonov cvetov! Staroslovenska medica sodi med najstarejše pijače na svetu.

    Zveza Domoljubnih Društev Hervardi

    Poslankam in poslancem Državnega zbora Republike


    Republika ali Imperij?
    Pobuda za referendum o novi evropski pogodbi


    Maribor, 10.Prosinca 2008



    Pobuda za referendum o novi evropski pogodbi

    Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci Državnega zbora,

    pred sedemnajstimi leti je bila iz zgodovine rojena naša Republika Slovenija, sen in hrepenenje mnogih slovenskih rodov. Takrat smo si obljubili svobodo, samostojnost in neodvisnost, predvsem pa temeljno človeško dostojanstvo v veliki svetovni družini enakopravnih narodov.

    Pred nami je leto, v katerem se bo odločila usoda naše države, naše celine in vseh ljudi. Pogodba, ki so jo pripravili evropski voditelji, bo v temeljih spremenila politično in vsebinsko podobo tega dela sveta, kar ne bo ostalo brez posledic tudi drugje. Impulz evropskih političnih elit, da suverene nacionalne države poveže v sveženj enako-mislečih državljank in državljanov, je iz zgodovinskega vidika sicer že viden in razumljiv, vendar je v osmem letu tretjega tisočletja zahodne civilizacije globoko anahronističen in proti-evolutiven.

    Že leta 2005 ste imeli priložnost o predhodnici sedanje t.i. Lizbonske pogodbe razpisati referendum, pa se za to možnost takrat niste odločili. Raje ste izbrali navidez enostavnejšo pot, pri čemer je večina vas hkrati celo prostodušno priznavala, da takratnega predloga Ustave EU niste niti prebrali. Kako ste lahko pričakovali, da bo tekst, ki je za povprečne državljane neberljiv in pravno nefunkcionalen, postal temelj demokratične Evrope? Le štirje poslanci SNS so takrat glasovali proti takemu tekstu. Hvala Bogu, so imeli volilke in volilci na Nizozemskem in v Franciji več politične modrosti.

    Letos, skoraj natančno po treh letih, se scenarij ponavlja, le da tokrat v hujši obliki. Če so takrat priložnost dobili volilke in volilci v več državah članicah, je letos taka možnost dana le Ircem. Manj kot tri milijone duš bo imelo demokratično pravico odločati o usodi petstotih milijonov! Kako naj torej sprejmemo Evropsko unijo za svojo demokratično legitimno skupnost, ko pa politični voditelji v 26-ih državah do sedaj niste prisluhnili svojim državljankam in državljanom, ki si želimo le to, da bi lahko o svoji prihodnosti odločali na najbolj demokratičen način – na referendumih.

    Ali boste prisluhnili več kot polovici državljank in državljanov Slovenije, ki pravimo, da lahko o vprašanju zmanjševanja suverenosti naše skupne države in o oženju območja lastne suverenosti vsakega od nas legitimno odločamo le tako, kot je to zapisano v 3. členu naše Ustave – ljudstvo izvršuje svojo oblast v prvi vrsti neposredno?

    V Republiki Sloveniji ne Vlada in ne Državni zbor nimata oblasti. Oblast je imelo, ima in bo še naprej imelo le Ljudstvo in Ljudstvo na volitvah ne izvoli svojih devetdesetih predstavnikov za štiri leta zato, da bi mu vi potem do naslednjih volitev zaprli usta, zatisnili ušesa in pokrili oči!

    Ljudstvo je izvorni suveren in le vsi, volilke in volilci hkrati lahko – četudi je to vsakokrat etično in moralno spolzko dejanje – dopustijo časovno in generacijsko omejeno zmanjševanje suverenosti, v kolikor presodijo, da jim določene koristi odtehtajo začasno omejeno svobodo. Mi, Hervardi, kot branilci pravice slovenskega Ljudstva do svobode, ne bomo stali ob strani v tem trenutku, ko slovenski narod kratkogledi in samozaverovani politiki brez vsakršne resnične razprave peljete na pot novega suženjstva – suženjstva novemu evropskemu imperiju.

    Mi, Hervardi, bomo storili vse, kar je v naši moči, da bo – preden se Republika Slovenija po izgubi dela politične, vojaške in gospodarske suverenosti zaveže še h kakršnikoli dodatni izgubi preostanka suverenosti – naš slovenski narod dobil priložnost sprejeti to odločitev na splošnem ljudskem referendumu. Pravična pravila pri tem, naj omogočijo uravnoteženo in enakopravno predstavitev argumentov vseh vrst. Jasna, pregledna in pravična pravila za izpeljavo referenduma so osnova neposredne demokracije. Brez njih o demokraciji ni mogoče govoriti, kaj šele trditi, da jo imamo! In, verjemite nam, v boju za demokracijo bomo dali vse od sebe!

    V iskreni želji, da do dodatnih zapletov ne pride, vas poslanke in poslance dovolj zgodaj pozivamo, da v skladu z možnostjo iz 25.c člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI-UPB2) pred začetkom druge obravnave Zakona o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, ali 10 poslank in poslancev ali ena od poslanskih skupin Državnemu zboru predlaga, naj o ratifikaciji izglasujejo razpis splošnega ljudskega referenduma, ter nam tako državljankam in državljanom omogočijo enake pravice, kot jih imajo na Irskem in kot bi jih morali imeti v vseh državah članicah Evropske unije.

    Poslanke in poslanci, dajte nam Referendum!


    za Zvezo Domoljubnih Društev Hervardi

    predsednik
    Andrej Šiško



    Pobudo so prejeli naslednji poslanci in poslanske skupine

    Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS)
    Jože Tanko (vodja)
    Mitja Ljubeljšek (namestnik vodje)
    Rudolf Petan (namestnik vodje)
    Andrej Bručan (član)
    France Cukjati (član)
    Zvonko Černač (član)
    Ivan Grill (član)
    Branko Grims (član)
    Bojan Homan (član)
    Robert Hrovat (član)
    Srečko Hvauc (član)
    Eva Irgl (članica)
    Franc Jazbec (član)
    Alenka Jeraj (članica)
    Jožef Jerovšek (član)
    Dimitrij Kovačič (član)
    Danijel Krivec (član)
    Branko Marinič (član)
    Stane Pajk (član)
    Miro Petek (član)
    Marijan Pojbič (član)
    Franc Pukšič (član)
    Bojan Rugelj (član)
    Bojan Starman (član)
    Franc Sušnik (član)
    Tomaž Štebe (član)
    Rudi Veršnik (član)
    Bogomir Zamernik (član)
    Milenko Ziherl (član)

    Poslanska skupina Socialnih demokratov (SD)
    Miran Potrč (vodja)
    Samo Bevk (namestnik vodje)
    Milan M. Cvikl (član)
    Matjaž Han (član)
    Franc (Feri) Horvat (član)
    Aurelio Juri (član)
    Bojan Kontič (član)
    Dušan Kumer (član)
    Darja Lavtižar Bebler (članica)
    Marko Pavliha (član)
    Breda Pečan (članica)
    Majda Potrata (članica)
    Anton Rop (član)
    Janko Veber (član)

    Poslanska skupina Poslanski klub Liberalne demokracije Slovenije (LDS)
    Jožef Školč (vodja)
    Aleš Gulič (namestnik vodje)
    Anton Anderlič (član)
    Geza Džuban (član)
    Ljubo Germič (član)
    Miran Jerič (član)
    Rudolf Moge (član)
    Milan Petek (član)
    Borut Sajovic (član)
    Mitja Slavinec (član)
    Matjaž Švagan (član)

    Poslanska skupina Nove Slovenije (NSi)
    Jožef Horvat (vodja)
    Ciril Testen (namestnik vodje)
    Janez Drobnič (član)
    Anton Kokalj (član)
    Drago Koren (član)
    Martin Mikolič (član)
    Alojz Sok (član)
    Marjetka Uhan (članica)
    Majda Zupan (članica)

    Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke (SLS)
    Jakob Presečnik (vodja)
    Kristijan Janc (namestnik vodje)
    Josip Bajc (član)
    Stanislav Brenčič (član)
    Marjan Drofenik (član)
    Janez Kramberger (član)
    Mihael Prevc (član)

    Poslanska skupina ZARES
    Matej Lahovnik (vodja)
    Majda Širca (namestnica vodje)
    Pavel Gantar (član)
    Alojz Posedel (član)
    Davorin Terčon (član)
    Vili Trofenik (član)
    Cvetka Zalokar Oražem (članica)

    Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke (SNS)
    Zmago Jelinčič Plemeniti (vodja)
    Srečko Prijatelj (namestnik vodje)
    Bogdan Barovič (član)

    Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS)
    Franc Žnidaršič (vodja)
    Ivan Jelen (namestnik vodje)
    Vasja Klavora (član)
    Vili Rezman (član)

    Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti (NS)
    Roberto Battelli (član)
    Maria Pozsonec (članica)

    Ostali poslanci (Lipa)
    Sašo Peče
    Boštjan Zagorac
    Barbara Žgajner Tavš




    Pregovor dneva
    Kdor preveč obljublja, zaupanje izgublja.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1945 zavezniki začasno prepovedo izhajanje tržaškega Primorskega dnevnika
    1877 v Sloveniji je bil na ljubljanski višji realki opravljen prvi poskus s telefonom
    1461 Friderik III. ustanovi ljubljansko škofijo
    1254 Maribor prvič omenjen kot mesto
    Rojstva:
    1927 Tone Ferenc, slovenski zgodovinar († 2003)
    1868 Fran Jaklič - Podgoričan, slovenski pisatelj († 1937)
    Smrti:
    1936 Emil Adamič, slovenski skladatelj (*1877)
    Prazniki:
    sveti Miklavž - godovni dan v Rimskokatoliški in v pravoslavnih Cerkvah


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com